vrnitev nepremičnine v naravi
Sentenca
Vrnitev podržavljene nepremičnine v naravi v denacionalizacijskem postopku ni mogoča, če predstavlja nujno potrebno celoto za organiziranje in izvajanje poslovnega procesa v okviru zaokrožene prostorske celote. V takšnem primeru bi bila z vrnitvijo nepremičnine v naravi izraba preostalih nepremičnin bistveno okrnjena, kar predstavlja zakonsko oviro za naturalno restitucijo (19. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da zaradi izvedenih gradbenih del na osnovnem in dvoriščnem objektu nepremičnine ni več mogoče vrniti v naravi.
UPRS Sodba I U 388/2022-62 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor glede ovir za vračanje, ker tožnik ni konkretiziral, katera zakonska ovira naj bi bila podana v primeru vračila zemljišč, ki so bila ob podržavljenju zazidana, danes pa predstavljajo kmetijsko oziroma gozdno zemljišče.
UPRS Sodba I U 2597/2018-48 — Upravno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločbo, ker ni vključevala načrta parcelacije za dele nepremičnin, ki so se vračale v naravi.
UPRS Sodba in sklep I U 1754/2018-46 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 11. člen ZDen · 66. člen ZDen · 66. člen, odstavek 1 ZEN · 48. člen ZEN · 48. člen, odstavek 4 ZEN · 48. člen, odstavek 6 ZEN · 48. člen, odstavek 7 ZEN · 51. člen ZUP · 189. člen ZUP · 189. člen, odstavek 1 ZUP · 189. člen, odstavek 2 ZUP · 196. člen ZUP · 196. člen, odstavek 1 ZUP · 237. člen ZUP · 237. člen, odstavek 2 ZUP · 237. člen, odstavek 2, točka 7 -
Sodišče je pri presoji prostorske kompleksnosti upoštevalo, da je občina ob uveljavitvi zakona imela pravico uporabe na pretežnem delu kompleksa, kar je vplivalo na oceno o bistveni okrnitvi zaradi vrnitve posameznih zemljišč betonarne.
VSRS sklep II Ips 80/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot predhodno vprašanje ugotovilo, da bi bila vrnitev nepremičnine v naravi izključena zaradi njene umeščenosti v funkcionalno zaokroženo prostorsko celoto podjetja.
VSRS sodba II Ips 55/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba določbo 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen razlagati restriktivno v luči možnosti nadomestitve nepremičnine.
sodba I U 1225/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ pri določanju zemljišča za redno rabo brunarice v posesti ribiške družine upoštevati omejitve pridobitne dejavnosti društva po ZDru-1 in javni interes po ZSRib.
sodba I U 1105/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vrnitev sporne parcele v naravi ni dopustna, ker parcela predstavlja edini dostop do poslovne stavbe in funkcionalno zemljišče objekta, kar bi bistveno okrnilo izrabo preostalega kompleksa.
sodba I U 48/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za status zemljišča ob podržavljenju ključna dejanska raba in prisotnost objektov v tistem času, kar vpliva na način vrednotenja nepremičnine v postopku denacionalizacije.
sodba I U 716/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zemljišča na območju Triglavskega narodnega parka niso izvzeta iz vračanja v naravi, ker niso bila s posebnim aktom določena kot naravni spomenik ali rezervat.
sodba I U 407/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je del parcele, na katerem stoji del hotela, nepremičnina, ki je ni mogoče vrniti v naravi, zato je upravičenec upravičen do odškodnine v obveznicah.
sodba III U 458/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se park šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki ga v naravi ni mogoče vrniti.
sodba in sklep I U 1725/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj status naravne znamenitosti ne zadostuje za izključitev vrnitve v naravi, če nepremičnina ni izrecno navedena v zakonskem seznamu, ki povzroči prehod v last države in izvzetje iz pravnega prometa.
sodba I U 50/2009 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vrnitev dela parcele v naravi šteta za izvršljivo, ker je bil del parcele določljiv.
Sodba U 99/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev predloga za vrnitev parcele v naravi, ker je bila ta v lasti druge fizične osebe.
VSL sklep I Cp 298/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da elaborat o nameravani gradnji stanovanjsko-poslovnega objekta in oddajanju prostorov v najem ne predstavlja zadostne podlage za ugotovitev racionalnejše rabe v primerjavi z obstoječo registrirano dejavnostjo zavezanca.
Sodba U 512/94-8 — Vrhovno sodišče