vrnitev otroka po Haaški konvenciji
Sentenca
Zahteva za vrnitev otroka v postopku po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok se lahko zavrne, če sodišče ugotovi obstoj okoliščin iz 13. člena Konvencije, ki bi ogrozile koristi otroka. Sodišče mora presoditi, ali je oseba, ki zahteva vrnitev, v času odpeljatve dejansko uveljavljala pravico do skrbi za otroka ter ali obstaja resna nevarnost, da bi bila otroku zaradi vrnitve povzročena duševna travma ali drug neugoden položaj. Temeljno načelo postopka je varstvo otrokovih koristi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odločanju o vrnitvi otroka upoštevalo njegovo starost in stopnjo zrelosti, ki omogoča upoštevanje otrokovega mnenja o bivanju pri očetu v tujini.
VSL Sklep IV Cp 367/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da aktivnost centralnega organa pri prostovoljni vrnitvi in predhodna vložitev tožbe za varstvo in vzgojo nista procesni predpostavki za odločanje o vrnitvi otroka.
VSL sklep IV Cp 1/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo kršitev starševske odgovornosti po norveški zakonodaji v kontekstu premestitve otroka v tujino brez soglasja drugega starša.
VSL sklep IV Cp 1297/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da uporaba tujih sodnih odločb v postopku vrnitve otroka sama po sebi ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.