vrnitev otroka v državo izvora
Sentenca
Sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka v državo izvora na podlagi nevarnosti fizične ali psihične škode (13. člen Haaške konvencije), če so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev zaščite otroka po njegovi vrnitvi (11. člen Uredbe Bruselj IIa). Pri presoji možnosti vrnitve mora sodišče celovito oceniti zmožnost starša, ki otroka spremlja, za zagotavljanje pogojev za bivanje, vključno s finančno stabilnostjo, poznavanjem jezika in dostopnostjo socialne pomoči v državi izvora.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo vrnitev otroka, ker je ugotovilo, da mati zaradi slabega premoženjskega stanja in nepoznavanja jezika v državi izvora ne bi mogla zagotoviti pogojev za primerno skrb za otroka.
VSM Sklep III Cp 302/2023 — Višje sodišče v Mariboru