vrnitev podržavljenega premoženja v naravi
Sentenca
Vrnitev podržavljenega premoženja v naravi pomeni praviloma vrnitev v last in posest celotne nepremičnine, ne pa zgolj solastniškega deleža na njej (16. člen ZDen). Če je mogoče vrniti le del parcele, se v okviru denacionalizacijskega postopka izvede parcelacija pod vodstvom pristojnega organa in ob strokovni pomoči geodeta, da se vzpostavi stanje, ki omogoča dejansko vrnitev nepremičnine v naravi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora denacionalizacijski organ samostojno ugotoviti dejansko rabo zemljišča, namesto da se zgolj zanaša na formalne podatke o namenski rabi iz prostorskih aktov.
sodba I U 1260/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da povečanje vrednosti nepremičnine za 85,90 % zaradi investicijskih del ne pomeni spremembe identitete stavbe, če so ostali nespremenjeni namembnost, površina in izgled.
Sodba I Up 108/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je nepremičnina, ki je bila v času podržavljenja samostojna, po vključitvi v gospodarsko družbo in spremembi namembnosti še vedno predmet, ki ga je mogoče vrniti v naravi.
UPRS sodba U 2070/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se v primeru vračanja v last in posest ne vrača solastniški delež, temveč določena parcela, kar v primeru delne vrnitve zahteva predhodno parcelacijo.
sodba U 973/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je nepremičnina, ki je bila v času podržavljenja stavbno zemljišče, po porušenju objektov pa je pridobila status kmetijskega zemljišča, še vedno predmet vračila v naravi kot pojavno isto premoženje.
sodba U 1519/2001 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da upravni organ ni pristojen za samostojno določanje fizičnega obsega solastninskih deležev v naravi (poslovni prostori), če med solastniki ni bil sklenjen sporazum o razdružitvi solastnine.
Sodba U 1055/93 — Vrhovno sodišče