vrnitev premoženja v naravi
Sentenca
V postopku denacionalizacije je vrnitev premoženja v naravi mogoča le za tiste objekte, ki so bili v lasti upravičenca ob podržavljenju in so v takšnem stanju, da je vrnitev mogoča. Če je bil objekt na nepremičnini zgrajen po podržavljenju s strani zavezanca ali njegovega pravnega prednika, tak objekt ni predmet vrnitve v naravi, saj ne predstavlja podržavljenega premoženja (32. člen ZDen). Za uspešno uveljavljanje zahtevka mora biti objekt nedvoumno identificiran, kar izključuje objekte, ki so nastali po podržavljenju.
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o vodah (ZV-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo pomen časovnega trenutka presoje ovir v postopkih denacionalizacije, pri čemer se je sklicevalo na ustaljeno upravnosodno prakso glede statusa zemljišč.
UPRS Sodba I U 1597/2020-24 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo ovir po 32. členu ZDen odločilno dejansko stanje (npr. obstoj stavb ali funkcionalnega zemljišča), ne pa zgolj čas kategorizacije zemljišča kot ceste.
UPRS Sodba I U 551/2017-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji vračanja nepremičnine v naravi uporabilo kriterije za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, saj je bilo sporno, ali zemljišče predstavlja funkcionalno celoto z objektom.
VSL Sklep II Cp 1624/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin ni predpis za določanje funkcionalnega zemljišča in se ne sme uporabljati pri presoji ovir za vračilo v naravi.
UPRS Sodba I U 158/2017-24 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila prekinitev postopka denacionalizacije utemeljena zaradi reševanja predhodnega vprašanja o lastninski pravici fizične osebe, kar je preprečilo vrnitev nepremičnine v naravi.
UPRS Sodba I U 1721/2016-60 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru objekt ni bil predmet vračanja, ker je bil zgrajen po podržavljenju in ni bil last pravnih prednikov predlagateljev.
VSRS sklep II Ips 43/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot ekonomično ocenilo postopanje, pri katerem je o zavezi za vrnitev parcel odločilo hkrati z določitvijo novih parcelnih številk, ne da bi čakalo na zaključek postopka evidentiranja v zemljiškem katastru.
VSL sklep II Cp 2782/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za vrnitev objekta, ker je bilo ugotovljeno, da je bil ta zgrajen po podržavljenju, identifikacija objekta z oznako 'H' pa je bila v postopku potrjena kot objekt, ki ne izpolnjuje pogojev za vrnitev.
VSL sklep II Cp 1933/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDen · 32. člen -
Sodišče je poudarilo dokazno breme stranke, ki zatrjuje oviro za vrnitev v naravi, zlasti v kontekstu presoje bistvene okrnitve možnosti za opravljanje dejavnosti na prostorskem kompleksu.
sodba I U 104/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za vrnitev parcel v naravi ni utemeljena, ker sta nepremičnini z zaključkom lastninskega preoblikovanja družbe prešli v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe d.d.
VSL sklep II Cp 1379/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska stanja, kot so plazovitost, neprehodnost ali onesnaženost parcele, ne preprečujejo vrnitve v naravi, če ne ustrezajo zakonskim kriterijem za ovire pri denacionalizaciji.
sodba I U 626/2009 — Upravno sodišče
-
Mestna občina ni dokazala, da za potrebe svoje dejavnosti predšolske vzgoje nujno potrebuje nadomestno nepremičnino, kar bi bila podlaga za izjemo od vrnitve v naravi.
VSM sklep I Cp 915/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Mestna občina ni uspela dokazati, da za potrebe dejavnosti predšolske vzgoje nujno potrebuje nadomestno nepremičnino namesto vrnjene.
VSM sklep I Cp 995/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za izključitev uporabe 16. člena ZDen ni nujno, da gre za bagatelne lastninske deleže v smislu razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom, temveč zadostuje ugotovitev očitnega nesorazmerja med vrednostjo vložka in vrednostjo premoženja.
UPRS Sodba U 1745/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj uporaba nepremičnine za parkiranje tovornih vozil sama po sebi ne dokazuje bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti.
sodba U 282/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev zahteve za vrnitev nepremičnine v naravi, ker je bila na njej ugotovljena lastninska pravica fizične osebe.
sodba U 165/2004 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odločba odpravljena, ker organ ni jasno ugotovil, ali objekt (brunarica) dejansko stoji na zemljišču, ki je predmet vrnitve, in ni preveril možnosti delne vrnitve zemljišča.
sodba U 162/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je na podlagi javne listine ugotovilo, da je šlo za rekonstrukcijo in ne za novogradnjo, kar je narekovalo vrnitev v naravi ob hkratni obveznosti plačila večvrednosti.
Sodba I Up 136/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv lastninskega preoblikovanja zavezanca po ZLPP na možnost vrnitve nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.
sodba U 153/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj posebnega režima na zemljišču (npr. vodovodno črpališče) zahteva natančno obrazložitev, zakaj vračilo v naravi ni izvedljivo.
UPRS sodba U 732/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastninska pravica pravnega naslednika, pridobljena z dedovanjem po tretji osebi, predstavlja oviro za vrnitev nepremičnine v naravi, ne izključuje pa pravice do odškodnine.
Sodba I Up 1138/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji ovir za vračilo v naravi upoštevati pravno stanje v času uveljavitve ZDen, ne pa okoliščin, ki so nastopile kasneje (npr. oddaja v najem v letu 1999).
VSL sklep II Cp 546/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotovitev časa gradnje objektov na spornih parcelah bistvena za odločitev o tem, ali je nepremičnino mogoče vrniti v naravi.
VSL sklep II Cp 51/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotavljanje obsega funkcionalnega zemljišča bistvena okoliščina dejanskega stanja, ki jo mora organ ugotoviti, kadar upravičenec zahteva vrnitev nepremičnine v naravi.
Sodba U 1147/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ni zadostno utemeljil, zakaj nepremičnina služi dejavnosti javne službe.
Sodba U 1571/94-6 Sodba U 1607/94-5 — Vrhovno sodišče