vrnitev razlaščene nepremičnine
Sentenca
Vrnitev razlaščene nepremičnine nekdanjemu lastniku je pravno mogoča le, če je predhodno odpravljena oziroma razveljavljena prvotna razlastitvena odločba. Dokler razlastitvena odločba velja in proizvaja pravne učinke, ne obstaja pravna podlaga za vzpostavitev lastninske pravice v korist razlaščenca, saj razlastitveni akt predstavlja veljaven pravni naslov za prehod lastninske pravice (38. člen ZSZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za vrnitev ne more biti uspešna, če nepremičnina zaradi spremenjene namembnosti in katastrske opredelitve v naravi ne obstaja več v obliki, kot je bila odvzeta, ter če stranka ni predhodno neuspešno poskusila skleniti sporazuma z razlastitvenim upravičencem.
sodba III U 64/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je določitev roka za začetek del nujna za varstvo koristi obeh strank, ne glede na to, ali je bil rok v konkretni odločbi izrecno določen ali ne.
sodba I U 1473/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ne more zahtevati vrnitve nepremičnine zgolj s sklicevanjem na izpolnitev pogojev za vrnitev, če predhodno ni dosegla odprave oziroma razveljavitve same razlastitvene odločbe.
Sodba II Ips 597/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neizvedba načrtovane kompleksne gradnje po Zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, ne ustvarja avtomatične pravice do vrnitve nepremičnine prejšnjemu lastniku.
Sodba I Up 241/2001 — Vrhovno sodišče