vročanje pisanj pooblaščencu
Sentenca
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročanje sodnih pisanj opravi neposredno njemu, kar se šteje za vročitev stranki (137. člen ZPP). Ta procesna ureditev velja tudi v primeru univerzalnega nasledstva, kjer pooblaščenec pokojne stranke postane pooblaščenec njenih dedičev, dokler pooblastilo ni preklicano. S tem je zagotovljeno, da so dediči seznanjeni z vsemi procesnimi dejanji v postopku, kar varuje njihovo pravico do izjave in načelo kontradiktornosti.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o sodnih taksah (ZST)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Družinski zakonik (DZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
Iz posameznih sodb
-
Vročitev sodnih pisanj dedičema prek pooblaščenca pokojne toženke je bila šteta za pravilno, saj dediča pooblastila nista preklicala.
VSL Sklep III Cp 1352/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo vročitev za pravilno, ker toženka ni izkazala, da bi prejšnjemu pooblaščencu odpovedala pooblastilo ali o tem pravočasno obvestila sodišče pred vročitvijo dopolnitve tožbe.
VSL Sodba II Cpg 403/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila vročitev plačilnega naloga za sodno takso pravilno opravljena pooblaščencu, čeprav stranka trdi, da ga osebno ni prejela.
VSC Sklep I Cp 408/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je bila nasprotna tožba vročena neposredno stranki namesto njenemu pooblaščencu, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
VDSS Sklep Pdp 427/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pooblastilo za zastopanje, podano v izvršilnem postopku, razteza tudi na pravdni postopek, ki se nadaljuje po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
VSL Sklep II Cpg 243/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo vročitev plačilnega naloga za pravilno, čeprav je stranka v vmesnem času spremenila sedež, saj je bila vročitev opravljena njenemu pooblaščencu.
VSL Sklep I Cpg 493/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do obravnavanja, ker je vlogo vročilo stranki osebno, čeprav je imela stranka že postavljenega pooblaščenca.
VSL Sklep II Cp 1093/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno vročilo poziv za plačilo sodne takse neposredno zasebnemu tožilcu, namesto njegovemu pooblaščencu, zaradi česar rok za predlog za oprostitev takse ni pričel teči.
VSL Sklep II Kp 2568/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno vročilo nasprotno tožbo neposredno stranki, čeprav je imela ta v postopku že imenovanega pooblaščenca.
VSK Sklep Cpg 194/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da nepravilna vročitev sodbe neposredno stranki namesto njenemu pooblaščencu ni imela negativnih procesnih učinkov, saj je stranka po pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo.
VSK Sodba Cpg 225/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je sam zahteval vročanje pooblaščencu, zato je bilo njegovo kasnejše zatrjevanje nepravilnosti vročitve ocenjeno kot zloraba pravic.
VSRS Sodba VIII Ips 192/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči, ker je bil poziv za dopolnitev vloge vročen neposredno tožnici, čeprav je imela v postopku že ustanovljeno pooblaščenko.
UPRS sodba I U 1155/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je napačno štelo rok za izpolnitev obveznosti, ker je štelo, da je rok pričel teči pred vročitvijo sklepa storilčevi pooblaščenki.
VSK sklep EPVDp 42/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravila o vročanju, ker je poziv za dopolnitev vloge vročilo neposredno stranki, čeprav je imela ta pooblaščenca.
VSL sklep I Ip 495/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sodbo, ker tožena stranka ni prejela pripravljalne vloge nasprotne stranke, kar ji je odvzelo možnost izjave o bistvenih navedbah in dokazih.
VSL sklep I Cp 1411/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno vročilo plačilni nalog za sodno takso neposredno tožniku namesto njegovemu pooblaščencu, zaradi česar je bila ustavitev postopka zaradi domnevnega neplačila takse procesno nezakonita.
VSK sklep Cp 990/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je revizijo zavrglo kot prepozno, ker je rok za vložitev začel teči z vročitvijo odločbe prvemu pooblaščencu, čeprav je bila odločba kasneje vročena še drugemu pooblaščencu.
Sklep II Ips 887/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je na podlagi pravila o vročanju enemu od več pooblaščencev revizijo zavrglo kot prepozno, ker je bil rok za vložitev zamujen glede na vročitev prvemu pooblaščencu.
Sklep II Ips 664/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče vabilo na narok vročilo pooblaščencu, ker ni šlo za narok, na katerem bi bilo predvideno zaslišanje stranke, zato vročitev ni bila nepravilna.
VSK sodba I Cp 369/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da vročitev vabila pooblaščencu izpolnjuje procesne zahteve za pravilno vročanje, razen v primerih, ko zakon izrecno zahteva osebno vročitev stranki (npr. pri zaslišanju strank).
Sodba II Ips 389/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da kasnejši preklic odvetniškega pooblastila nima retroaktivnega vpliva na veljavnost vročitev, opravljenih pooblaščencu v disciplinskem postopku.
Sodba VIII Ips 24/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vročitev sklepa o denarni kazni odvetniku kot pooblaščencu pravilna, zato je bila pritožba, vložena po izteku roka od te vročitve, zavržena kot prepozna.
VSK sklep I Cp 476/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila vročitev obvestila o rubežu neposredno upniku namesto njegovemu pooblaščencu nepravilna, kar je narekovalo razveljavitev sklepa.
VSL sklep II Cpg 1047/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravila o vročanju, ker obvestila o rubežu premičnin ni pravilno vročilo upnikovemu pooblaščencu, kar je privedlo do napačne ustavitve izvršilnega postopka.
VSL sklep II Cpg 975/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo tožbo za umaknjeno, ker pooblaščenki tožeče stranke ni vročilo vabila za preložen narok, čeprav se tožeča stranka ob preložitvi ni zavezala, da bo pooblaščenko o tem obvestila sama.
VSL sklep I Cpg 306/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V predmetni zadevi je bila vročitev opomina za plačilo sodne takse neposredno stranki, ki jo je ves čas postopka zastopal odvetnik, šteta za neveljavno, zaradi česar zavezanec ni bil dolžan plačati kazenske takse zaradi zamude.
VSL sklep I Cpg 291/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo vročitev za pravilno, ker odvetnica, ki je prejela obvestilo, sodišča ni pravočasno obvestila o prenehanju pooblastila.
VSL sklep III Cp 1848/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe, ker je bilo obvestilo o rubežu vročeno neposredno upniku namesto njegovemu pooblaščencu, zaradi česar upnik ni bil pravilno seznanjen s potekom postopka.
VSL sklep II Cpg 1336/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker upnikovemu pooblaščencu ni vročilo obvestila o neuspešni javni dražbi s pozivom za predlog druge dražbe, kar je privedlo do neutemeljene ustavitve izvršbe.
VSL sklep II Cpg 1265/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno vročilo poziv za sporočitev naslova dolžnika neposredno upniku namesto njegovemu pooblaščencu, zaradi česar ni moglo ustaviti izvršilnega postopka zaradi upnikovega neodziva.
VSK sklep Cpg 342/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da preklic pooblastila odvetniku učinkuje le za naprej, zato vročitev sodbe pooblaščencu pred trenutkom preklica pooblastila ostaja veljavna.
VSK sklep Cp 1427/98 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi kršilo pravila o vročanju, ker umika tožbe ni vročilo pooblaščencu tožene stranke, temveč neposredno toženi stranki, s čimer je bila slednji odvzeta možnost za izjavo o umiku in zahtevo za povrnitev stroškov.
VDS Sklep Pdp 1325/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba določbo o obveščanju oškodovanca o ustavitvi preiskave razlagati v povezavi s splošnim pravilom o obveznem vročanju pooblaščencu, če je ta v postopku priglašen.
Sodba I Ips 195/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da vročitev sodbe stranki poleg pooblaščenca ne podaljša pritožbenega roka, saj je za procesna dejanja merodajna vročitev pooblaščencu.
Sklep VIII Ips 3/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vročitev šteta za pravilno, ker je tožnik izrecno naročil toženi stranki, da v času njegove odsotnosti vsa pisanja vroča njegovemu bratu.
Sodba VIII Ips 42/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila vročitev veljavna, ker je pooblastilo prenehalo šele po vročitvi sodbe, zato je bil pritožbeni rok zamujen.
Sklep II Ips 920/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka, ker vabilo na narok ni bilo vročeno vsem pooblaščencem, temveč le enemu.
VSL sodba II Cp 721/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj dejstvo, da v kasnejših fazah postopka nastopa drug pooblaščenec, ne pomeni avtomatičnega preklica generalnega pooblastila prejšnjega pooblaščenca.
VSL sklep Cpg 669/93 — Višje sodišče v Ljubljani