vročanje s pritrditvijo na sodno desko
Sentenca
Vročanje sodnih pisanj s pritrditvijo na sodno desko je dopustno, kadar se ugotovi, da naslovnik na naslovu, ki je vpisan v uradnih evidencah, nima več prebivališča in mu ga ni mogoče vročiti na drug znan naslov. Sodišče mora pred takšnim načinom vročitve opraviti ustrezne poizvedbe o dejanskem prebivališču stranke. Če so poizvedbe neuspešne, se šteje, da je vročitev opravljena s potekom roka, določenega v zakonu, s čimer se zagotovi učinkovitost postopka kljub nedostopnosti stranke (145. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je kršitev pravil o vročanju iz 120. člena ZKP relativna bistvena kršitev, kar pomeni, da ne povzroči razveljavitve sodbe avtomatično, temveč le, če je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
VSRS Sodba I Ips 52904/2013-358 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno uporabilo vročanje na sodno desko, ker je bila vročitev na naslov, pridobljen z naknadno poizvedbo, neuspešna, s čimer je bila izkazana nedostopnost toženca.
VSL sklep II Cp 196/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo vročitev za pravilno opravljeno s pritrditvijo na sodno desko, ker tuja stranka ob preklicu pooblastila ni imenovala novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.
Sklep III Ips 129/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo zaradi domnevne nepopolnosti, vendar je bila vročitev poziva na popravo tožbe s pritrditvijo na sodno desko nezakonita, ker ni bilo izkazano, da bi stranka spremenila naslov.
VSL sklep II Cp 414/2000 — Višje sodišče v Ljubljani