vročanje sodnih pisanj v tujini
Sentenca
Vročanje sodnih pisanj v tujini se praviloma opravi po diplomatski poti, razen če mednarodna pogodba ali zakon določata drugače (135. člen ZPP). Če je za vročitev v tujini potreben prevod v tuj jezik, mora stranka, katere vloga se vroča, na poziv sodišča predložiti overjen prevod ali založiti stroške zanj (146.a člen ZPP). Če stranka kljub pozivu ne založi predujma za stroške prevoda ali ne predloži prevoda, se šteje, da je tožba umaknjena, saj postopek zaradi neizpolnitve procesnih predpostavk ni izvedljiv.
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka je neuspešno zavračala vročena pisanja v slovenskem jeziku in prevedena pisanja, pri čemer je sodišče pravilno ravnalo, ko ni imenovalo pooblaščenca za sprejem pisanj.
VSL Sklep I Cpg 419/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžnost zagotovitve prevodov po 146.a členu ZPP ne obstaja, dokler se pisanja vročajo pooblaščenki za sprejemanje pisanj s sedežem v Sloveniji.
VSL Sklep I Cp 556/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka ni založila predujma za prevod tožbe v tuji jezik, čeprav sta bila toženca slovenska državljana.
VSL sklep I Cp 782/2012 — Višje sodišče v Ljubljani