vročanje sodnih pošiljk
Sentenca
Pri osebni vročitvi sodnih pisanj se fikcija vročitve ne uporabi, če se naslovnik z naslova, navedenega na pisanju, ni dejansko odselil, temveč je na naslovu le začasno odsoten. Sodišče mora v takšnem primeru vročitev opraviti v skladu z določbami o osebnem vročanju, saj zgolj začasna odsotnost naslovnika ne pomeni, da vročitev na tem naslovu ni mogoča (142. člen ZPP). Zavrženje tožbe zaradi nemožnosti vročitve je dopustno le, če je ugotovljeno, da naslovnik na naslovu dejansko ne prebiva več.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje stranke na dogovor s pošto o uporabi poštnega predalčnika, ker ta ne zavezuje sodišča pri vročanju sodnih pisanj.
VSL sklep I Cpg 1369/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dolžnost naslovnika skrbeti za brezhiben predalčnik, ne glede na to, ali je bil v konkretnem primeru predalčnik dejansko poškodovan ali ne.
VSC sklep Cp 667/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Toženec je v pritožbi napačno tolmačil navedbo lokacije 'Gostilna F.' v predlogu za izvršbo kot dokaz o poslovanju pravne osebe, čeprav je bila navedena zgolj zaradi vročanja sodnih pisanj na toženčevem delovnem mestu.
VSL sodba I Cpg 466/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo, ker je pripombo vročevalca o začasni odsotnosti toženca zmotno enačilo s trajno preselitvijo, kar je onemogočilo pravilno vročitev tožbe.
VSL sklep II Cp 9/2000 — Višje sodišče v Ljubljani