vročitev sklepa o izvršbi
Sentenca
Vročitev sklepa o izvršbi je procesna predpostavka za začetek in izvedbo izvršilnega postopka. Upnik je dolžan v predlogu za izvršbo navesti pravilne identifikacijske podatke dolžnika, vključno z naslovom za vročanje, ki omogočajo uspešno opravitev vročitve (40. člen ZIZ). Če sodišče po preizkusu vseh predlaganih naslovov, vključno z vročitvijo preko delodajalca, sklepa ne more vročiti, so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neuspešnosti vročitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da zaradi ekonomičnosti postopka ni potrebna dobesedna prepisitev vsebine predloga za izvršbo v sam sklep, če je dolžniku kopija predloga vročena hkrati s sklepom.
VSC Sklep II Ip 422/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 45. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo vročitev sklepa na podlagi potrjene poizvednice, saj vročilnica ni bila na razpolago, kar je bilo odločilno za presojo pravočasnosti ugovora.
VSL sklep II Ip 3247/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru neuspešne vročitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora sodišče upniku zagotoviti primeren rok za odpravo pomanjkljivosti v zvezi z dolžnikovim naslovom.
VSL sklep III Ip 3309/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da vročanje v poštni predal po takrat veljavnem ZPP/77 ni bilo predvideno, kar je privedlo do razveljavitve sklepa o izvršbi.
VSL sklep II Cpg 182/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izvršbo utemeljeno ustavilo, ker je po neuspešni vročitvi na naslovu stalnega prebivališča neuspešno poskusilo vročiti sklep o izvršbi tudi preko dolžnikovega delodajalca, ki ga je navedel upnik.
VSL sklep III Cp 1538/99 — Višje sodišče v Ljubljani