vročitev tožbe
Sentenca
Pravilna vročitev tožbe je procesna predpostavka za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Osebna vročitev tožbe stranki se opravi v skladu s 142. členom ZPP, kar zagotavlja, da je stranka seznanjena s tožbenim zahtevkom in možnostjo odgovora nanj. Morebitne nepravilnosti pri statusu vročevalca predstavljajo relativno bistveno kršitev določb postopka le, če bi takšna okoliščina dejansko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe ter če bi bila stranki s tem onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje mora v pritožbenem postopku izjemoma pridobiti dodatne informacije o dejanskem bivališču toženca, če pritožnik zatrjuje objektivne ovire za prejem pošte, kot je prepoved približevanja naslovu vročitve.
VSL Sklep I Cp 1814/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da seznanitev tožene stranke z nasprotno tožbo v okviru drugega pravdnega postopka ali preko pripravljalne vloge ne nadomesti formalne vročitve tožbe s strani sodišča.
VSM sklep I Cpg 77/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da osebna vročitev tožbe toženki sanira morebitne pomisleke glede statusa vročevalca, saj je bila s tem dosežena dejanska seznanitev stranke s postopkom.
Sodba II Ips 664/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila vročitev tožbe neveljavna, ker se podpis na vročilnici bistveno razlikuje od nespornih podpisov toženke, vročevalec pa tudi ni izkazal pravilnega ravnanja pri nadomestnem vročanju.
Sklep III Ips 124/2000 — Vrhovno sodišče