vročitev upravnega akta
Sentenca
Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravno učinkovanje in začetek teka rokov za pravna sredstva. Dolgotrajnost vročanja sama po sebi ne pomeni kršitve pravic stranke, če stranka zaradi tega ni utrpela nobenih dodatnih stroškovnih ali drugih škodljivih posledic, ki jih sicer ne bi imela, če bi bila odločba vročena pravočasno. Pravna sredstva zoper odločbo so stranki na voljo od trenutka, ko se z njeno vsebino seznani z vročitvijo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dolgotrajno vročanje odločbe ni vplivalo na materialni položaj tožnika, saj je ta možnost učinkovitega pravnega sredstva pridobil šele z dejansko vročitvijo.
UPRS Sodba IV U 81/2025-10 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker se organ ni opredelil do načina vročanja, ki ga je določil v preteklosti, in je preuranjeno zaključil, da vročitve ni mogoče dokazati zgolj zaradi odsotnosti vročilnic.
UPRS Sodba I U 978/2020-20 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vročitev odločbe o dodelitvi BPP odvetniški družbi, ki ni imela pooblastila za zastopanje v postopku odločanja o sami pravici do BPP, ne začne teka roka za tožbo.
UPRS Sklep I U 1095/2020-10 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je bila v obravnavanem primeru vročitev opravljena s fikcijo v skladu z 87. členom ZUP, kar pomeni, da je bila vročitev pravno veljavna.
UPRS Sodba I U 2399/2018-12 — Upravno sodišče
-
Tožnica je vročitev izpodbijala zaradi domnevno neveljavnega pooblastila odvetnika, vendar je sodišče ugotovilo, da je zakoniti zastopnik sklep dejansko prejel in se z njim seznanil.
UPRS sodba in sklep I U 152/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je za štart pritožbenega roka odločilen dejanski datum odpreme, naveden na odločbi, in ne datum njene izdaje, četudi organ v pravnem pouku navede, da sta datuma enaka.
UPRS sodba I U 1614/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZKme-1 · 37. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejstvo nevročene odločbe o vračilu akontacije ne preprečuje ugotovitve, da je terjatev države nastala in postala izterljiva.
UPRS sodba IV U 127/2013 — Upravno sodišče
-
Tožnik je sam navedel datum prejema odločbe, kar je sodišču omogočilo ugotovitev, da je bila tožba vložena prepozno.
sklep I U 15/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da dvom v pravočasnost izdaje akta nastane, če je prvi poskus vročitve izveden bistveno kasneje, kot je datiran sam akt.
sodba U 1311/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem dejanskega prejema, čeprav je stranka zatrjevala napako pri vročitvi, s čimer je postala pritožba, vložena mesece kasneje, prepozna.
Sodba U 884/96 — Vrhovno sodišče