vrstni red vračunavanja izpolnitve
Sentenca
Kadar med istimi osebami obstaja več istovrstnih obveznosti, se izpolnitev najprej vračuna v obveznost, ki jo določi dolžnik najpozneje ob sami izpolnitvi (287. člen OZ). V kolikor dolžnik svoje izbire ne poda, se obveznosti poravnavajo po časovnem vrstnem redu njihove zapadlosti. Pravilo o vrstnem redu vračunavanja zagotavlja jasnost pri prenehanju večkratnih obveznosti, kadar delna izpolnitev ne zadošča za poplačilo vseh dolgov hkrati.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se periodične terjatve iz delovnega razmerja (razlike v plači) obravnavajo kot samostojne obveznosti, kar omogoča uporabo pravil o vračunavanju izpolnitve za vsako leto posebej.
VDSS Sodba Pdp 434/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo trditev toženke, da se delna plačila obročno vračunavajo v glavnico, saj za takšen dogovor ni bilo dokazov, zato se je uporabil zakonski vrstni red.
VSL Sodba II Cp 1025/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali pogodbena klavzula FIFO (first-in-first-out) predstavlja veljaven dogovor o vrstnem redu vračunavanja plačil v smislu 287. člena OZ.
VSL Sklep I Cpg 54/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dolžnik z enostransko izjavo ob delnem plačilu ne more obiti zakonskega vrstnega reda vračunavanja, ki daje prednost stroškom in obrestim pred glavnico.
VSL Sodba I Cpg 193/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo določenega zneska ne pomeni nujno izpolnitve vtoževane terjatve, če se nanaša na drugo časovno obdobje ali druge obveznosti, kot jih je zatrjevala tožeča stranka.
VSL Sklep I Cp 1989/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri razdelitvi kupnine v izvršilnem postopku pravilno upoštevati delna plačila, ki so bila opravljena med postopkom, in sicer tako, da se z njimi najprej pokrijejo že nastali stroški, nato obresti in šele nato glavnica.
VSC Sklep II Ip 233/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odločanju upoštevalo dolžnikovo izjavo o tem, katere račune oziroma obveznosti je s plačilom poravnal, in v tem obsegu tožbeni zahtevek utemeljeno zmanjšalo.
VSM Sodba I Cpg 60/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da določba o vračunavanju po vrstnem redu zapadlosti ni uporabljiva, če med strankama obstaja spor o samem obstoju ali višini posameznih terjatev.
VSL sodba I Cpg 1769/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik je z zapisom „plačilo računa 080145“ na potrdilu o nakazilu nedvoumno določil predmet izpolnitve, zato uporaba zakonskega vrstnega reda ni bila dopustna.
VSK sodba Cpg 221/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožena stranka je z označbo računa pri plačilu nedvoumno določila predmet izpolnitve, zato tožeča stranka ni imela podlage za vračunavanje plačila v starejše terjatve.
VSL sodba I Cpg 1297/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o vračunavanju stroškov, obresti in glavnice v primeru, ko ni šlo za več istovrstnih obveznosti, ki bi terjale uporabo vrstnega reda po zapadlosti.
VDSS sodba in sklep Pdp 57/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila določitev namena plačila s strani dolžnika (označitev obdobja preživnine) zavezujoča, zato prejemnica ni mogla prosto izbirati, katero terjatev poravnava.
VSL sodba III Cp 912/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ne more enostransko vračunati plačila v sporni dolg, če dolžnik ob plačilu ni podal jasne izjave o namenu plačila.
VSL sklep in sodba I Cpg 746/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravila o vračunavanju izpolnitve v primeru, ko tožena stranka ob plačilu ni določila, katero obveznost poravnava, je pa to naknadno opredelila v pripravljalni vlogi.
Sodba in sklep III Ips 38/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnikova izjava o tem, katero terjatev plačuje, ne more spremeniti zakonskega vrstnega reda vračunavanja znotraj iste obveznosti (stroški, obresti, glavnica).
VSL sklep III Cp 913/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno dvakrat odločilo o istih izvršilnih stroških, saj jih je najprej priznalo v okviru poračuna glavnice po 313. členu ZOR, nato pa še z dodatno odločitvijo na podlagi 154. člena ZPP.
VSL sodba I Cpg 561/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo pravico upnika do izbire vrstnega reda vračunavanja pri plačilih pavšalnih zneskov po položnicah, kjer dolžnik ni opredelil namena plačila.
VSM sodba Cp 1142/98 — Višje sodišče v Mariboru