vsebina predloga za izvršbo
Sentenca
Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora vsebovati natančno označbo izvršilnega naslova, iz katerega izhaja terjatev (40. člen ZIZ). Če izvršilni naslov ni dovolj določno opredeljen, dolžnik ne more učinkovito uresničiti svoje pravice do ugovora, saj se ne more vsebinsko izjasniti o terjatvi in uveljavljati ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. V takšnem primeru sodišče ravna v skladu z določbami o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Iz posameznih sodb
-
Upnik mora v predlogu za izvršbo jasno izkazati način izračuna terjatve, dolžnik pa mora svoja ugovorna navedba o nepravilnosti izračuna podpreti s konkretnimi nasprotnimi izračuni.
VSK Sklep I Ip 268/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Upnik je v predlogu za izvršbo napačno poimenoval evropski nalog za izvršbo kot evropski plačilni nalog, vendar je sodišče štelo, da to ne vpliva na veljavnost izvršilnega naslova.
VSC Sklep II Ip 237/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je upnikov predlog za izvršbo zavrglo kot nepopolnega, ker ni vseboval vseh obveznih sestavin, vključno z dokazilom o izvršljivosti.
VSM sklep I Ip 462/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnica v konkretnem primeru kljub pozivom sodišča ni navedla transakcijskega računa, kar je onemogočilo izvedbo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva.
VSL sklep II Ip 3172/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila določitev izvršilnega naslova nezadostna, saj je upnik navedel le zadevo brez podatkov o sodišču, ki je odločbo izdalo, kar je onemogočilo dolžnikovo obrambo.
VSM sklep I Ip 450/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkljiva individualizacija zarubljene terjatve onemogoča prenos terjatve, čeprav je bil sklep o rubežu že pravnomočen.
VSL sklep I Ip 1406/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo izvršilni predlog, ker upnik ni navedel pravilnega naslova dolžnika niti ni predlagal, naj sodišče podatke pridobi samo.
VSC sklep I Ip 847/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker upnik kljub pozivu ni jasno navedel imena in funkcije zakonitega zastopnika, ki je vlogo podpisal, s čimer predlog ni bil ustrezno dopolnjen.
VSK sklep II Cpg 403/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je vpogled v register Banke Slovenije zadostna izpolnitev uradne dolžnosti sodišča pri preverjanju dolžnikovih transakcijskih računov, ne glede na pritožbene navedbe o neažurnosti registra.
VSL sklep III Cp 1944/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da nepravilen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more spremeniti veljavne zakonske ureditve glede dovoljenosti pravnega sredstva.
VSL sklep I Cp 1178/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o krajevni pristojnosti, ker prvostopenjsko sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je ugotovilo lokacijo dolžnikovega računa.
VSL sklep II Cpg 986/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da zahteva po natančni specifikaciji obdobij zaostale preživnine v izvršilnem predlogu presega zakonske zahteve, če je skupni znesek dolga jasen.
VSL sklep III Cp 1967/99 — Višje sodišče v Ljubljani