vzajemnost pri denacionalizaciji

Sentenca

Vzajemnost kot pogoj za upravičenost do denacionalizacije (tretji odstavek 9. člena ZDen) zahteva vsebinsko presojo, ali je vračanje podržavljenega premoženja urejeno v obeh državah, pri čemer mora biti izkazana tako pravno kot dejansko. Ni dovolj zgolj teoretična možnost vzajemnosti na podlagi interpretacije tujih predpisov, temveč mora vlagatelj dokazati, da tuja država vzajemnost tudi dejansko izvaja. Dokazno breme glede obstoja vzajemnosti vselej nosi vlagatelj zahteve za denacionalizacijo, saj se vzajemnost ne domneva.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev, da so slovenski državljani na Hrvaškem načeloma upravičeni do denacionalizacije, ne zadošča za izpolnitev pogoja vzajemnosti, če niso primerljivi konkretni vsebinski kriteriji vračanja.

    UPRS Sodba I U 2118/2018-28 — Upravno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila vzajemnost presojana v razmerju do Republike Srbije, pri čemer je sodišče ugotovilo, da dejanska vzajemnost med državama ne obstoji.

    Sodba I Up 1497/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji vzajemnosti upoštevalo državljanski status pokojnih upravičencev kot državljanov Republike Hrvaške v razmerju do Republike Slovenije.

    Sodba I Up 1137/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da oseba, ki je imela zgolj zvezno državljanstvo bivše SFRJ in ni imela vpisane republiške pripadnosti v državljansko knjigo v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogoja vzajemnosti za denacionalizacijo.

    Sodba I Up 938/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo vprašanje vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v postopku denacionalizacije.

    Sodba I Up 491/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo nujnost preverjanja vzajemnosti za upravičence, ki so bili ob smrti državljani Republike Hrvaške in SFRJ.

    Sodba I Up 1073/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo upravičenost hrvaškega državljana do denacionalizacije v času, ko med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bila uveljavljena vzajemnost.

    Sodba I Up 593/2003 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila vzajemnost z ZR Jugoslavijo ocenjena kot neizpolnjena, ker tamkajšnja zakonodaja ni urejala pravic do vračila premoženja za osebe, ki niso bile jugoslovanski državljani.

    Sodba in sklep I Up 1364/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da Sporazum o nasledstvu sam po sebi ne ureja denacionalizacijskih zadev in zato ne zadostuje za izkaz vzajemnosti.

    sodba U 1935/2002 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ni izkazana vzajemnost za priznanje statusa upravičenca do denacionalizacije za državljane Republike Srbije.

    Sodba I Up 1011/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da hrvaški državljani niso upravičenci do denacionalizacije v RS, ker v Republiki Hrvaški slovenskim državljanom pravica do pridobitve nacionaliziranega premoženja ni priznana.

    Sodba I Up 1119/2000 — Vrhovno sodišče

Viri