vzajemnost pri priznanju tuje sodne odločbe

Sentenca

Vzajemnost je procesna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe, ki se domneva do dokaza o nasprotnem (101. člen ZMZPP). Za izpodbijanje te domneve mora stranka, ki priznanju nasprotuje, trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe ne priznavajo slovenskih sodnih odločb oziroma da pravni red te države ne omogoča pričakovanja vzajemnega priznanja. Neobstoj bilateralne mednarodne pogodbe med državama sam po sebi ne pomeni neobstoja vzajemnosti. Če nastane utemeljen dvom o njenem obstoju, pojasnilo poda ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj pavšalno ugovarjanje neobstoja vzajemnosti s strani nasprotnega udeleženca ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.

    VSRS Sklep Cp 16/2020 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro ne zadostuje za izpodbijanje domneve vzajemnosti pri priznanju tuje sodne odločbe.

    VSRS Sklep Cp 49/2019 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da je za presojo vzajemnosti odločilen trenutek odločanja o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe.

    VSRS sklep Cp 15/2015 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo izvršilni predlog, ker je brez ugovora dolžnika samo presojalo obstoj vzajemnosti, čeprav se ta domneva.

    VSL sklep III Cp 4875/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ne obstaja vzajemnost za priznanje sodnih odločb v sporih za plačilo odvetniškega honorarja, saj veljavni meddržavni sporazumi urejajo le arbitražne odločbe, ne pa odločb sodišč.

    Sklep Cp 16/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da upnik ne more izpodbiti ugovora o neobstoju vzajemnosti s sklicevanjem na pretekle primere uspešnih izvršitev, če država izvora zahteva diplomatsko vzajemnost.

    VSL sklep II Cpg 445/98 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri