vzročna zveza pri prometni nesreči
Sentenca
Pri presoji vzročne zveze v primerih minimalnih trkov vozil mora sodišče uporabiti multidisciplinarni pristop: izvedenec cestnoprometne stroke najprej izračuna sile, ki so delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke na podlagi teh ugotovitev poda mnenje o verjetnosti nastanka telesnih poškodb. Zgolj dejstvo, da je prišlo do trka, ne zadošča za avtomatično vzpostavitev vzročne zveze, če tehnični pogoji niso omogočali obremenitev, ki bi lahko povzročile zatrjevano škodo (131. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo vprašanje soprispevka oškodovanca v primeru, ko je ta z zasukom volana reagiral na nenadno spremembo smeri vožnje drugega udeleženca brez nakazane namere.
VSL Sklep II Cp 252/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo utemeljenost zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode zaradi poškodb vratne hrbtenice pri minimalnem trčenju vozil.
VSL sodba II Cp 3107/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vzročne zveze pri minimalnem trku poudarilo nujnost preverjanja, ali so sile trka sploh lahko povzročile zatrjevano nihajno poškodbo vratne hrbtenice.
VSL sodba II Cp 1844/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da več udeležencev v prometu lahko soodgovarja za nesrečo, če njihova ravnanja kumulativno ali samostojno vodijo do prepovedane posledice.
Sodba I Ips 2862/2010-116 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tezo, da bi protipravno ravnanje drugega udeleženca v prometu avtomatično pretrgalo vzročno zvezo med obsojenčevim ravnanjem in nastalo posledico.
Sodba I Ips 13847/2010-68 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da prekoračitev hitrosti na prednostni cesti ne izgubi pomena za vzročno zvezo zgolj zato, ker je drugi udeleženec kršil pravila o prednosti.
Sodba I Ips 20/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oškodovančeva vožnja izven kolesarske steze in premajhna varnostna razdalja ne izključita odgovornosti obdolženca, ki je nesrečo povzročil z izsiljevanjem prednosti.
VSC sodba Kp 36/2000 — Višje sodišče v Celju