začasen ekstradicijski pripor
Sentenca
Začasen ekstradicijski pripor je nujen ukrep v postopku izročitve tujca, ki se odredi v primerih, ko obstaja nevarnost, da bi se tujec izognil postopku s pobegom ali skrivanjem. Pri njegovi odreditvi mora sodišče presojati tako utemeljenost nevarnosti pobega kot tudi načelo sorazmernosti ukrepa (525. člen ZKP, 16. člen Evropske konvencije o izročitvi). V postopku izročitve se določbe ZKP uporabljajo subsidiarno, razen če mednarodna pogodba določa drugače (521. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je nujnost začasnega ekstradicijskega pripora treba presojati skozi prizmo nevarnosti pobega in sorazmernosti.
Sodba I Ips 92/2008 — Vrhovno sodišče