začasna napotitev delavca na delo v tujino
Sentenca
Začasna napotitev delavca na delo v tujino je institut, ki se razlikuje od službenega potovanja in zahteva posebno pogodbeno ureditev (211., 212. člen ZDR). Nanaša se na primere neprekinjenega dela v tujini, pri čemer morajo biti v pogodbi natančno urejena vprašanja plačila, valute, praznikov in prostih dni. Delavec lahko napotitev odkloni le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, določeni z zakonom ali pogodbo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo razmejitev med službenim potovanjem in napotitvijo na delo v tujino, pri čemer je ugotovilo, da občasni nalogi za službena potovanja ne pomenijo avtomatične napotitve na delo v tujino.
Sodba VIII Ips 215/2007 — Vrhovno sodišče