začasna odredba po ZLPP

Sentenca

Začasna odredba po 12. členu ZLPP se izda, če je verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu. Z njo lahko pristojni organ podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja, ali odredi prenos delnic na Sklad, s čimer se zagotovi varstvo premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je ugotovilo, da začasna odredba po ZLPP ne more učinkovati na nepremičnino, ki sploh ni bila predmet lastninskega preoblikovanja konkretnega podjetja.

    Sodba II Ips 83/2010 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo izpolnjenost pogojev za začasno odredbo v kontekstu vračanja nepremičnin pravnim naslednikom delničarjev podržavljenih podjetij na podlagi določb ZLPP in ZDen.

    Sodba I Up 839/2001 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica ni bila upravičena do vrnitve premoženja v naravi, ker predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila v roku, določenem v 11. členu ZLPP.

    Sodba I Up 358/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da ZPVAS ne vsebuje posebne določbe o zavarovanju pravic članov agrarnih skupnosti v postopkih lastninskega preoblikovanja, zato se za zavarovanje zahtevkov uporabljajo pravila ZLPP kot specialnega zakona.

    Sodba I Up 344/99 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila tožba zavrnjena, ker tožnik ni izkazal pravočasne vložitve predloga za izdajo začasne odredbe, kar je procesna predpostavka za varstvo pravic denacionalizacijskega upravičenca v postopku lastninjenja.

    Sodba I Up 343/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zaradi prekluzivnosti roka iz 11. člena ZLPP po 7. 6. 1993 ni več mogoče razširjati zahtevkov na podlagi 130. člena takrat veljavnega ZUP.

    Sodba I Up 144/99 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila pravica do naturalnega vračila poslovnega prostora izključena, ker upravičenca nista vložila predloga za začasno odredbo v prekluzivnem roku do 7. 6. 1993, zato sta bila upravičena le do odškodnine.

    Sodba I Up 487/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da med zahtevkom za denacionalizacijo in predlogom za izdajo začasne odredbe po ZLPP ni avtomatizma; slednjega je treba vložiti ločeno in pravočasno.

    Sodba I Up 111/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba premoženja v zahtevi za denacionalizacijo ne pomeni avtomatičnega predloga za zavarovanje tega premoženja z začasno odredbo po ZLPP.

    Sodba II Up 34/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da je za izdajo začasne odredbe odločilno, ali so nepremičnine, ki so predmet zahtevka, v sredstvih zavezanca, pri čemer je pravni status teh nepremičnin v preteklosti (kot zasebno premoženje) za sam postopek zavarovanja nepomemben.

    Sodba U 214/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je ugotavljanje dejanskega stanja pri odločanju o začasni odredbi omejeno na stopnjo verjetnosti, pri čemer mora organ kritično presojati navedbe zavezanca glede obveznosti vrnitve podržavljenih sredstev.

    Sodba U 1093/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zazidano stavbno zemljišče, ki služi opravljanju dejavnosti zavezanca, ne more biti predmet začasne odredbe, saj takšna nepremičnina ne izpolnjuje pogojev za vrnitev v naravi po ZDen.

    Sodba U 1224/95-7 Sodba U 1334/95-8 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavani zadevi je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen 21. 7. 1993, torej po izteku zakonsko določenega prekluzivnega roka 7. 6. 1993, zaradi česar je bil predlog prepozen.

    Sodba U 1849/94-7 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavržen, ker je vlagatelj zamudil zakonski rok za vložitev, določen s 7. 6. 1993.

    Sodba U 670/94-8 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da so za izdajo začasne odredbe nepomembna vlaganja zavezanca v nepremičnine, če je verjetno izkazana pravna podlaga zahtevka za denacionalizacijo.

    Sodba U 27/94-9 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da se začasna odredba lahko nanaša na zavarovanje zahtevkov za denacionalizacijo, pri čemer se verjetnost zahtevka presoja na podlagi dokumentacije o obsegu nacionaliziranega premoženja.

    Sodba U 23/94-6 — Vrhovno sodišče

Viri