začasna odredba v postopkih varstva znamke

Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov iz naslova pravic intelektualne lastnine mora predlagatelj izkazati verjetnost, da je imetnik pravice in da je bila njegova pravica kršena oziroma da kršitev grozi (123. člen ZIL-1). Sodišče mora pri tem opraviti test sorazmernosti in presoditi, ali nasprotna stranka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez nje nastale predlagatelju.