začasna odredba v stečajnem postopku
Sentenca
Začasna odredba v stečajnem postopku (95. člen ZPPSL) je poseben ukrep, ki ga stečajni senat izda na predlog upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev. Z njo se lahko omejijo pooblastila dolžnikovih organov, ustavijo izplačila z dolžnikovega računa ali določi predhodno soglasje stečajnega senata za razpolaganje s sredstvi dolžnika. Ta ukrep je namenjen zavarovanju stečajne mase in preprečevanju neupravičenega razpolaganja s premoženjem po uvedbi stečaja.
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
Iz posameznih sodb
-
Upnica ni izkazala, da prodaje premoženja ni mogla preprečiti v okviru postopka osebnega stečaja oziroma z ugovorom zoper ravnanje stečajnega upravitelja.
VSL Sklep I Cpg 73/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 83. člen DZ · 83. člen, odstavek 3 DZ · 83. člen, odstavek 4 DZ · 83. člen, odstavek 5 ZFPPIPP · 131. člen ZFPPIPP · 131. člen, odstavek 3 ZFPPIPP · 309. člen ZFPPIPP · 309. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 310. člen ZFPPIPP · 310. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 311. člen ZFPPIPP · 311. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 330. člen ZFPPIPP · 330. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 97. člen ZFPPIPP · 97. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 97. člen, odstavek 2 ZIZ · 272. člen -
Tožeča stranka ni uspela izkazati nevarnosti za poplačilo terjatve iz naslova stroškov upravljanja premoženja, saj so bili stroški v večini primerov pravilno upoštevani pri razdelitvah.
VSL Sklep I Cpg 496/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pretekla obremenjevanja nepremičnin z hipotekami (iz let 2013 in 2017) ne dokazujejo sedanje nevarnosti za odtujevanje premoženja, potrebne za izdajo začasne odredbe v stečajnem postopku.
VSL Sklep Cst 224/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus upnika, da bi s sklicevanjem na analogijo z izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji plačilnega prometa obšel kogentno prepoved zavarovanja terjatev proti stečajnemu dolžniku.
VSL Sklep I Cpg 180/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poplačilo ločitvenih upnikov s strani stečajnega upravitelja v skladu s pravnomočnimi sklepi o razdelitvi ne predstavlja subjektivnega razpolaganja dolžnika z namenom izigravanja upnikov.
VSC Sklep II Cpg 242/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da v fazi prodaje premoženja v stečajnem postopku sodišče v gospodarskem sporu nima več pristojnosti za izdajo začasne odredbe, saj je interes upnika za zavarovanje prenehal s priznanjem ločitvene pravice.
VSC Sklep II Cpg 124/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo začasno odredbo, s katero bi tožnik prepovedal prodajo premičnin stečajnega dolžnika v postopku zavezujočega zbiranja ponudb, ker bi takšna odredba nedopustno posegla v unovčevanje stečajne mase.
VSL Sklep I Cpg 488/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je sodišče razveljavilo sklep zaradi spregleda trditev o ničnosti pogodb, ki so bile sklenjene v nasprotju z režimom upravljanja stečajne mase.
VSC sklep II Cpg 215/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bila izdana začasna odredba, s katero je soglasje sodišča postalo predpostavka za veljavnost pravnih poslov dolžnika, ki pomenijo razpolaganje s premoženjem.
VSK sklep Cpg 227/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik zahteval prepoved plačila terjatve drugemu upniku, ki je bila v stečajnem postopku že zavarovana z ločitveno pravico.
VSM sklep I Cpg 203/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji začasne odredbe izpostavilo, da morajo biti pogoji za njeno izdajo (verjetnost terjatve in subjektivna nevarnost) izkazani kumulativno.
VSL sklep Cst 582/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za sanacijo statike objekta, ker je ocenilo, da takšen zahtevek ne predstavlja nujnega stroška stečajnega postopka po 131. členu ZFPPIPP, temveč nedovoljen poskus zavarovanja nedenarne terjatve v stečaju.
VSL sklep I Cp 1508/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavarovanju, ker je upnik zamudil rok za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku, kar izključuje možnost izdaje začasne odredbe za zavarovanje te pravice.
VSL sklep I Cpg 1497/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev dolžnikove obveznosti po 34. členu ZFPPIPP ne pomeni avtomatične izpolnitve pogoja nevarnosti po 270. členu ZIZ, temveč mora upnik nevarnost konkretno izkazati.
VSL sklep III Cpg 516/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker z njo ni bilo mogoče preprečiti izplačila terjatev iz stečajne mase, saj je stečajni dolžnik vezan na sklepe stečajnega senata, ki jih pravdno sodišče ne more omejevati.
VSL sklep I Cpg 94/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo izdajo začasne odredbe s prepovedjo razdelitve stečajne mase za terjatev iz naslova odpravnine, ker ta spada med stroške stečajnega postopka in ni vezana na roke za uveljavljanje prerekane terjatve.
VDS sklep Pdp 396/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da stečajni senat pri izdaji začasnih odredb ni omejen zgolj na določbe ZPPSL, temveč mora smiselno uporabiti tudi splošna procesna pravila o zavarovanju terjatev iz ZIZ.
VSL sklep III Cpg 79/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med uvedbo stečajnega postopka (predhodni postopek) in začetkom stečajnega postopka, pri čemer so pravne posledice vezane na slednjega.
VSM sklep Cpg 445/95 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali prenos premoženja na novo gospodarsko družbo v času insolventnosti dolžnika predstavlja nevarnost za oškodovanje upnikov in s tem utemeljuje izdajo začasne odredbe.
VSM sklep Cpg 36/95 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da o začasni odredbi v postopku, ki je bil prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajni senat, temveč sodišče, pred katerim teče prekinjeni postopek, v skladu s pravili o procesnih posledicah prekinitve postopka.
Sklep R 21/94 — Vrhovno sodišče