začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Sentenca
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora upnik kumulativno izkazati verjetnost obstoja terjatve in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Dokazno breme za izkaz nevarnosti je na upniku, pri čemer sodišče presoja tudi ravnanje upnika in njegovo vpletenost v nastanek okoliščin, ki jih navaja kot nevarnost za poplačilo terjatve.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Posebne gradbene uzance (Posebne gradbene uzance)
- Gradbeni zakon (GZ)
- Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
- Pomorski zakonik (PZ)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
Iz posameznih sodb
-
Pritožba je izpostavila vprašanje dopustnosti zavarovanja nedenarne terjatve in ničnostnega zahtevka z začasno odredbo.
VSL Sklep II Cp 964/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj posest delovnega stroja pri toženi stranki ne predstavlja zadostne podlage za sklep o nevarnosti onemogočitve uveljavitve denarne terjatve.
VSM Sklep I Cpg 142/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da prodaja nepremičnin v okviru redne dejavnosti gradbenega podjetja, kjer se pridobi premoženjski ekvivalent, ne predstavlja nevarnosti, ki bi opravičevala začasno odredbo.
VSL Sklep I Cpg 294/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni uspel verjetno izkazati, da je oglas za prodajo družbe oddala tožena stranka (dolžnik) in ne njen družbenik kot fizična oseba, s čimer ni bila izkazana nevarnost razpolaganja s premoženjem dolžnika.
VSC Sklep II Cpg 50/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe glede nepremičnin, za katere je bilo ugotovljeno, da niso več v lasti dolžnika, saj bi bila prepoved razpolaganja z njimi neučinkovita.
VSL Sklep I Cp 513/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je pojasnilo, da neevidentiranje terjatve v poslovnih knjigah dolžnika samo po sebi ne pomeni zmanjševanja premoženja, temveč zgolj prikazovanje drugačnega finančnega stanja družbe.
VSL Sklep I Cpg 158/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za prepoved razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada etažnih lastnikov, ker ta sredstva predstavljajo skupno premoženje in niso neposredno predmet dolžnikovega prosto razpolagljivega premoženja v smislu zavarovanja terjatve.
VSL Sklep I Cpg 541/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnik ni izkazal konkretnih ravnanj dolžnika, ki bi kazala na subjektivno nevarnost onemogočanja uveljavitve terjatve, temveč je svojo trditev oprl le na objektivno stanje premoženja dolžnika.
VSL Sklep I Cp 1514/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve nepremičnine, ker poseg v razpolagalno upravičenje lastnika predstavlja več kot le neznatno škodo.
VSL Sklep II Cp 1072/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da poslovanje med povezanimi družbami in obremenjevanje nepremičnin s hipotekami v okviru rednega poslovanja sami po sebi ne izkazujeta nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSC Sklep II Cpg 34/2024, enako tudi , — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo izpolnjenost pogoja nevarnosti zaradi dolžnikovega odtujevanja premoženja (darilna pogodba).
VSC Sklep I Cp 139/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da preoblikovanje premoženja v likvidnejšo obliko (prodaja nepremičnine) v povezavi s slabšim dohodkovnim stanjem dolžnika verjetno izkazuje nevarnost precej otežene uveljavitve terjatve.
VSL Sklep I Cp 157/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji subjektivne nevarnosti upoštevalo dolžnikovo nizko pokojnino in dejstvo, da je dolžnik večino svojega premoženja, vključno s skupnim premoženjem, odtujil s pogodbo o preužitku.
VSL Sklep I Cp 2148/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo začasno odredbo, ker je ugotovilo, da je dolžnik za prodano nepremičnino prejel celotno kupnino, kar pomeni, da je premoženje ostalo v njegovi sferi v obliki ekvivalenta.
VSL Sklep II Cp 492/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen ZIZ · 239. člen ZIZ · 270. člen ZIZ · 270. člen, odstavek 1 ZIZ · 270. člen, odstavek 2 ZIZ · 270. člen, odstavek 3 ZIZ · 58. člen ZIZ · 58. člen, odstavek 2 ZPP · 151. člen ZPP · 151. člen, odstavek 1 ZPP · 163. člen ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da prepoved odtujitve ali obremenitve določenega nepremičnega premoženja predstavlja zadostno in učinkovito zavarovanje preživninske terjatve tudi ob upoštevanju dolgotrajnosti postopka in inflacijskih tveganj.
VSL Sklep IV Cp 1554/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da če upnik verjetno izkaže dolžnikov namen preprečiti izvršbo, obseg dolžnikovega premoženja ni več relevanten za presojo nevarnosti.
VSK Sklep Cpg 91/2023 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev postopka, ker se pri presoji utemeljenosti začasne odredbe ni opredelilo do ugovora pobota, ki ga je podala tožena stranka.
VSC Sklep II Cpg 70/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da zaradi narave začasne odredbe, ki ne ustanavlja zastavne pravice, ni mogoče opravičiti predznambe zastavne pravice v zemljiški knjigi.
VSL Sklep I Cpg 302/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 111. člen ZIZ · 260. člen ZIZ · 260. člen, odstavek 1 ZIZ · 260. člen, odstavek 1, točka 6 ZIZ · 270. člen ZIZ · 270. člen, odstavek 1 ZIZ · 270. člen, odstavek 2 ZIZ · 270. člen, odstavek 3 ZIZ · 271. člen ZIZ · 271. člen, odstavek 2 ZIZ · 271. člen, odstavek 2, točka 3 ZZK-1 · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti premoženje, s katerim dolžnik aktivno razpolaga, pod njegovo razpolagalno sposobnostjo, sicer ni mogoče govoriti o nevarnosti skrivanja ali odtujevanja v smislu 270. člena ZIZ.
VSL Sklep I Cpg 282/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vrednost nepremičnin v primerjavi z višino terjatve ne zadošča za presojo sorazmernosti, če so nepremičnine že obremenjene s hipoteko, ter da je še posebej restriktiven pristop potreben pri omejevanju razpolaganja z likvidnimi sredstvi in osnovnimi sredstvi za proizvodnjo.
VSL Sklep I Cpg 262/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za verjetnost terjatve v postopku zavarovanja ni treba vnaprej razrešiti kompleksnih vprašanj ničnosti pogodb pri nedovoljenih gradnjah po 93. členu GZ, če je terjatev verjetno izkazana že na podlagi podrednega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 87/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odredilo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki traja do vpisa zastavne pravice ali do pravnomočne zavrnitve predloga za izvršbo.
VSC Sklep I Ip 13/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Predlog za izdajo začasne odredbe je bil zavrnjen, ker tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve niti nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena.
VSL Sklep I Cp 1902/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni izkazal nevarnosti odtujitve premoženja, saj ni zatrjeval nobenega konkretnega aktivnega ravnanja toženke v tej smeri; prav tako sodišče ni upoštevalo pritožbenih novot glede neznatne škode.
VSL Sklep I Cp 1335/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obremenitev solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko sama po sebi ne dokazuje subjektivne nevarnosti, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
VSL Sklep I Cp 632/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarnost za uveljavitev terjatve prepoznalo obremenjevanje poslovnih deležev in nepremičnin z zastavnimi pravicami ter zemljiškimi dolgovi v času insolventnosti, pri čemer vrednost zavarovanih terjatev bistveno presega vrednost obremenjenega premoženja.
VSC Sklep II Cpg 54/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Upnik ni verjetno izkazal nevarnosti, ker je očitke o spornem razpolaganju s premoženjem usmeril zgolj v zakonito zastopnico povezanih družb, ne pa v konkretno ravnanje samega dolžnika.
VSL Sklep I Cpg 203/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je subjektivno nevarnost kot pogoj za začasno odredbo štelo za izkazano, ker je dolžnik s svojimi ravnanji poskušal omejiti oziroma onemogočiti tožničine pravice iz naslova skupnega premoženja.
VSL Sodba in sklep II Cp 899/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za prepoved glasovanja na skupščini družbe, saj tožniki niso konkretizirali, kako bi sprejetje sklepov skupščine neposredno onemogočilo poplačilo njihove denarne terjatve.
VSC Sklep II Cpg 40/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot zadosten dokaz za nevarnost otežene izterjave štelo listinsko dokumentacijo (račun in elektronsko sporočilo), ki je dokazovala vpletenost dolžnika v poslovanje tujega podjetja, kamor je dolžnik preusmerjal posle.
VSL Sodba in sklep I Cpg 657/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da več sredstev zavarovanja ne vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta, saj se ta odmerja od glavnice terjatve.
VSL Sklep I Cpg 5/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena OZ · 360. člen ZGD-1 · 263. člen ZGD-1 · 263. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 503. člen ZGD-1 · 503. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 505. člen ZGD-1 · 505. člen, odstavek 1, točka 8 ZGD-1 · 512. člen ZIZ · 270. člen ZIZ · 271. člen ZPP · 39. člen ZPP · 39. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik nima dohodkov in živi pri partnerju, ne zadostuje za sklep, da namerava razpolagati z nepremičnino na način, ki bi onemogočil uveljavitev terjatve.
VSL Sklep II Cp 2042/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je presodilo, da prepoved razpolaganja z vsemi zalogami blaga za dolžnika ne predstavlja neznatne škode, saj mu onemogoča prodajo in poslovanje, kar posledično ogroža njegovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do upnikov.
VSC Sklep II Cpg 74/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedbe o odsotnosti hujših posledic za dolžnika ne zadostujejo za izkaz subjektivne nevarnosti, če ni konkretizirano dolžnikovo ravnanje, ki bi otežilo izvršbo.
VSC Sklep I Cp 267/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zavarovanje denarnih sredstev na računu, ker je ocenilo, da znesek v višini preko 130.000 EUR za dolžnika ne predstavlja neznatne škode, zlasti ker so upniki sami utemeljevali nevarnost zaradi dolžnikovega slabega premoženjskega stanja.
VSC Sklep II Cpg 49/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da subjektivni element (namen dolžnika) ni nujen pogoj za izkazanost nevarnosti, temveč zadošča objektivno razpolaganje s premoženjem, ki izstopa iz okvirov rednega poslovanja.
VSL Sklep I Cpg 24/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog, ker upnik ni izkazal subjektivnega delovanja dolžnika, temveč zgolj pavšalno predvidevanje, da bo dolžnik prenesel premoženje na povezano družbo.
VSC Sklep II Cpg 123/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo utemeljenost začasne odredbe v kontekstu obveznosti plačila prispevkov za dodatno pokojninsko zavarovanje na podlagi prehodnih določb ZPIZ-2.
VDSS Sklep Pdp 619/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je verjetnost terjatve iz naslova neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje dimnikarjev utemeljilo na podlagi ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS.
VDSS Sklep Pdp 591/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot verjetno izkazan element subjektivne nevarnosti prepoznalo prenos poslovanja, dejavnosti in zaposlenih na novoustanovljeno družbo po nastanku davčne obveznosti, kar je povzročilo, da je prvotna družba postala zgolj pravnoorganizacijska lupina brez vrednosti.
VSL Sklep I Cpg 696/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prepoved razpolaganja z desetino denarnih sredstev na računu predstavlja poseg, ki presega pojem neznatne škode, hkrati pa tožeča stranka ni izkazala dolžnikovega namena izogibanja plačilu.
VSL Sklep I Cpg 709/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev postopka, ker ni obrazložilo, zakaj z zaslišanjem strank in bodočega kupca upnik ne bi mogel izkazati nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSC Sklep Cp 421/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da terjatev, ki se uveljavlja v drugem pravdnem postopku, ne more biti predmet zavarovanja v tekočem postopku, slabo premoženjsko stanje dolžnika pa samo po sebi ne predstavlja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSL Sklep I Cp 1452/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi začasne odredbe, ker je upnica z navedbami o konkretnih grožnjah dolžnika glede prodaje nepremičnine in navedbo potencialnega kupca zadostno konkretizirala nevarnost za izterjavo terjatve.
VSM Sklep I Cp 576/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da slabo premoženjsko stanje dolžnika samo po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe, prav tako pa je opozorilo na nujnost preverjanja škode, ki bi dolžniku nastala zaradi prepovedi razpolaganja s poslovno opremo.
VSL Sklep II Cp 1233/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela konkretno izkazati, da toženec razprodaja premoženje v obsegu, ki bi onemogočil izterjavo, saj prodaja posameznih premičnin sama po sebi še ne dokazuje nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSL Sklep II Cp 514/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče sklepati na obstoj nevarnosti, da bi bila uveljavitev terjatve v prihodnje onemogočena ali otežena.
VDSS Sklep Pdp 191/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da med odsvojitvijo premoženja v letu 2016 in vložitvijo tožbe oziroma predloga za začasno odredbo v letih 2018 in 2019 ni več podana potrebna subjektivna vez, ki bi utemeljevala nevarnost za uveljavitev terjatve.
VSC Sklep II Cpg 37/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica ni uspela izkazati nevarnosti, saj se je sklicevala le na dolžničina pretekla ravnanja iz leta 2007, ni pa konkretizirala dolžničinega ravnanja v sedanjem času.
VSL Sklep I Cp 614/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v delovnem sporu ni uspel izkazati verjetnosti obstoja terjatve, saj je svojo trditev utemeljeval zgolj s sklicevanjem na drug spor, ki je bil pravnomočno zaključen s sklepom o stvarni nepristojnosti.
VDSS Sklep Pdp 178/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila stopnja verjetnosti izkazana, ker je bilo dolžnikovo ravnanje usmerjeno v onemogočanje izvršbe na edino premoženje, ki ga je dolžnik pričakoval na podlagi sodne odločbe.
VSC Sklep Cp 88/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila začasna odredba uporabljena za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v okviru zavarovanja terjatve, ki se uveljavlja s paulijansko tožbo.
VSL Sklep I Cp 2307/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni uspela izkazati nevarnosti, da bi tožena stranka zaradi preteklih ravnanj, storjenih pred več leti, sedaj ali v prihodnje onemogočila uveljavitev terjatve.
VDSS Sklep Pdp 15/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostno konkretizirala trditvene podlage o verjetnosti terjatve, temveč se je neutemeljeno zanašala zgolj na dejstvo, da je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo nižjega sodišča.
VSL Sklep I Cpg 374/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da bi bila v primeru odtujitve nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo postopka uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.
VSM Sklep I Cp 870/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin predstavlja pomemben poseg v lastninsko pravico, ki ga ni mogoče šteti za neznatno škodo.
VSL Sklep I Cpg 468/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da trditve o odprtju računa v tujini in selektivnem poplačilu upnikov z asignacijami in cesijami utemeljujejo verjetnost nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSL Sklep I Cpg 434/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ponudba za prodajo nepremičnine v okviru pogajanj za poravnavo sama po sebi ne predstavlja nevarnosti za otežitev uveljavitve terjatve.
VSC Sklep II Cpg 96/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog, ker tožnik ni navedel nobenih konkretnih dejanj toženca, ki bi kazala na namerno skrivanje ali odtujevanje premoženja.
VSL Sklep II Cp 1182/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni izkazala nevarnosti za izterjavo, saj je bilo dolžnikovo razpolaganje s premoženjem časovno oddaljeno od vložitve tožbe in ni bilo povezano s konkretno nevarnostjo onemogočanja izterjave.
VSM Sklep I Cp 389/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali prodaja nepremičnine (stanovanja) predstavlja ravnanje, ki utemeljuje subjektivno nevarnost za izterjavo denarne terjatve.
VSL Sklep II Cp 680/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je presojalo verjetnost terjatve v kontekstu ugovora toženca, da je tožeča stranka izplačila opravila prostovoljno in ob vedenju, da za to nima pravne podlage.
VDSS Sklep Pdp 195/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati obstoja terjatve ob upoštevanju trditev toženca o plačilu v vednosti o neobstoju dolga.
VDSS Sklep Pdp 187/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj dejstvo likvidacije družbe ne pomeni nujno nevarnosti za uveljavitev terjatve v smislu 270. člena ZIZ, če upnik ne izkaže konkretnih dejanj odtujevanja ali skrivanja premoženja.
VSL Sklep I Cpg 116/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine praviloma predstavlja več kot le neznatno škodo, saj posega v ustavno varovano zasebno lastnino, zato mora upnik za takšno odredbo podati tehtne argumente o sorazmernosti ukrepa.
VSK Sklep II Cpg 256/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker bi prepoved razpolaganja z vsemi denarnimi sredstvi povzročila nelikvidnost dolžnika in s tem pogoje za stečaj, kar je v nasprotju z namenom instituta zavarovanja.
VSL Sklep I Cpg 726/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo, ki je bila izdana zaradi utemeljene verjetnosti, da bo dolžnik z odtujitvijo nepremičnin onemogočil poplačilo terjatve.
VSL Sklep I Cp 1840/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožniki niso izkazali konkretnih ravnanj toženke, ki bi vodila k zmanjševanju premoženja, zato predlog za začasno odredbo ni bil utemeljen.
VSL Sklep II Cp 1737/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da slabo finančno stanje dolžnika samo po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe brez izkazane subjektivne komponente nevarnosti.
VSL Sklep I Cpg 610/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da navedbe o nastopu insolventnosti in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave implicitno vsebujejo trditev o kršitvi kreditne pogodbe s strani dolžnika.
VSL Sklep I Cpg 505/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali poseg v lastninsko pravico z vpisom predznambe na nepremičnini predstavlja neznatno škodo za dolžnika, pri čemer je poudarilo, da je dokazno breme za neobstoj nesorazmerne škode na strani upnika.
VSK Sklep II Cpg 60/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj sporna ravnanja dolžnika ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe, če ta ne vplivajo na zmanjšanje premoženja ali sposobnost poplačila terjatve.
VSL Sklep I Cpg 200/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Slabo finančno stanje dolžnika, izkazano z negativnim poslovnim izidom in nizko bonitetno oceno, je objektivno dejstvo, ki ne predstavlja subjektivnega ravnanja dolžnika v smislu namernega razpolaganja s premoženjem za onemogočanje uveljavitve terjatve.
VSC Sklep II Cpg 214/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da postopek za izdajo začasne odredbe sicer praviloma ni kontradiktoren, vendar postane tak, če nasprotna stranka na predlog odgovori.
VSL Sklep I Cpg 816/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da kršitev pravice do izjave ni podana, če izostanek možnosti opredelitve do dokazov v postopku zavarovanja ni vplival na končni izid postopka.
VSL Sklep I Cpg 781/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj objektivna dejstva, kot so dolžnikova nelikvidnost ali izvršba na nepremičninah, ne zadostujejo za izkaz subjektivne nevarnosti, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe.
VSL Sklep I Cpg 774/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dobava blaga brez zavarovanja plačil in zavlačevanje z vračilom kupnine v okviru običajnega poslovanja ne pomenita ravnanja, ki bi upravičevalo izdajo začasne odredbe.
VSC Sklep II Cpg 179/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedbe o prezadolženosti, nelikvidnosti ali obstoju kazenskih postopkov zoper dolžnika ne predstavljajo zadostne podlage za izkaz nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSC Sklep II Cpg 175/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker je ugotovilo, da upnik že vodi izvršilni postopek na nepremičnino in ima vknjiženo hipoteko, zato nima pravnega interesa za dodatno zavarovanje.
VSC Sklep II Ip 260/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 267. člen -
Sodišče je začasno odredbo utemeljilo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin ter premičnin, vključno z vpisom v zemljiško knjigo in register neposestnih zastavnih pravic.
VSM Sklep I Cp 528/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji verjetnosti terjatve zoper direktorja invalidskega podjetja ni ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje sredstev, zlasti če to vodi v upad dobička, ki ga podjetje sicer ohranja le s pomočjo državnih sredstev in dokapitalizacij.
VSC Sklep II Cpg 155/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da oglaševanje nepremičnin z namenom prodaje s strani tuje pravne osebe ne predstavlja nevarnosti za uveljavitev terjatve, saj gre za dejavnost, ki je nujna za tekoče poslovanje.
VSK Sklep Cpg 75/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je za izkaz verjetnosti terjatve upoštevalo pravnomočen sklep o uvedbi preiskave zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja po 244. členu KZ.
VSL Sklep I Cpg 398/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni uspel izkazati nevarnosti za uveljavitev terjatve, ker je njegov zakoniti zastopnik v preteklosti kot zastopnik dolžnika sam podpisal pogodbe, katerih izpolnitev sedaj izpodbija in uporablja kot podlago za začasno odredbo (prepoved venire contra factum proprium).
VSC sklep II Ip 133/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot okoliščino, ki utemeljuje nevarnost otežene uveljavitve terjatve, upoštevalo dejstvo, da dolžnik prebiva in ima premoženje v Ruski federaciji, zaradi česar bi moral upnik terjatev uveljavljati v tujini.
VSL sklep II Cp 43/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino, saj ni dokazala soglasja lastnice, niti koristnosti ali nujnosti izvedenih del.
VSL sklep I Cp 113/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni upravičen do začasne odredbe, če lahko svoj pravni položaj glede izpolnitve obveznosti zavaruje z institutom položitve stvari pri sodišču (sodni depozit).
VSL sklep I Cpg 997/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vpis hipoteke na poslovni stavbi tožene stranke sam po sebi ne izkazuje nevarnosti za neuspeh izterjave odpravnine, če tožeča stranka ni dokazala drugih aktivnih ravnanj dolžnika, ki bi ogrožala njeno terjatev.
VDSS sklep Pdp 979/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo izpolnjenost pogojev za začasno odredbo v kontekstu zavarovanja terjatve, izvirajoče iz tuje sodne odločbe.
VSL sklep I Cp 2879/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti na podlagi predloženih listinskih dokazov o pogajalskem procesu in vsebini pogodbe.
VSL sklep I Cpg 1057/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker plačilo stroškov stečajnega postopka, ki poteka pod nadzorom stečajnega sodišča, ne predstavlja nedovoljenega razpolaganja, ki bi ga bilo mogoče preprečiti z začasno odredbo.
VSC sklep II Cpg 224/2016 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil predlog za začasno odredbo zavržen, ker upnik kljub pozivu sodišča ni določno opredelil premičnin (npr. avtodoma in plovil), na katere naj bi se nanašala prepoved razpolaganja.
VSL sklep I Cpg 934/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je omejilo veljavnost začasne odredbe na datum zapadlosti celotne terjatve, saj po tem datumu upnik ne more več izkazati predpostavke težko nadomestljive škode.
VSL sklep I Cpg 1577/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker je ocenilo, da so nasprotne trditve dolžnika v konkretnem primeru bolj verjetne od trditev upnika glede obstoja terjatve.
VSL sklep I Cp 1776/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za rubež in prodajo letala, ker bi takšen ukrep presegel namen začasne odredbe in bi z njim upnik neupravičeno pridobil zastavno pravico oziroma dosegel poplačilo pred pravnomočnostjo terjatve.
VSL sklep I Cpg 379/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: PZ · 945. člen PZ · 945. člen, odstavek 1 ZIZ · 257. člen ZIZ · 257. člen, odstavek 1 ZIZ · 260. člen ZIZ · 260. člen, odstavek 1 ZIZ · 260. člen, odstavek 1, točka 1 ZIZ · 262. člen ZIZ · 262. člen, odstavek 1 ZIZ · 271. člen ZIZ · 271. člen, odstavek 1 ZIZ · 271. člen, odstavek 2 ZIZ · 87. člen ZIZ · 87. člen, 1. odstavek ZOSRL · 201. člen ZOSRL · 201. člen, odstavek 2 -
Sodišče je poudarilo, da vsak poseg v tujo lastnino, ki lastniku omejuje razpolaganje s stvarjo, predstavlja škodo, ki presega prag neznatnosti, tudi če ima lastnik v lasti še drugo premoženje.
VSL sklep II Cp 1338/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila ne povzroči dolžniku škode, ki bi presegala neznatno škodo, če mu je še vedno omogočena uporaba vozila in če dolžnik zatrjuje, da z vozilom nima namena razpolagati.
VSL sklep II Cp 501/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji nevarnosti in utemeljenosti začasne odredbe upoštevalo dolžnikovo slabo bonitetno stanje, blokado računov ter dejstvo, da je rok za plačilo terjatve, ki ji dolžnik vsebinsko ni oporekal, že potekel.
VSL sklep II Cpg 1726/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo vprašanje zapadlosti terjatve in nastopa zastaranja v fazi pred izvedbo dokaznega postopka.
VSL sklep I Cp 2774/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za nevarnost pomembno dolžnikovo aktivno delovanje v smeri oteževanja poplačila, časovna oddaljenost razpolaganja s premoženjem pa ne izključuje nevarnosti.
VSL sklep I Cp 2895/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da podatki iz bonitetnih poročil in finančne ocene dolžnika sami po sebi ne zadoščajo za izkazovanje nevarnosti kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1088/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za izkaz nevarnosti po 270. členu ZIZ ni potrebno dokazovati dolžnikovega namena oškodovanja upnika, temveč zgolj objektivno verjetnost ravnanja, ki otežuje izterjavo.
VSL sklep III Ip 2764/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni navedla zadostnih trditev o obstoju nevarnosti za uveljavitev terjatve, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen kot neutemeljen.
VSM sklep I Cpg 33/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo dopustnost začasne odredbe v zvezi z razširjenim tožbenim zahtevkom za vračilo dividend, pri čemer je poudarilo, da mora biti terjatev, ki se zavaruje, verjetno izkazana v celotnem obsegu.
VSL sklep I Cpg 242/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da predlagana vsebina odredbe (plačilo najemnin) ni bila predmet tožbenega zahtevka v predmetni pravdi.
VSL sklep II Cp 200/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izogibanje primopredaji del, preklic pooblastila nadzornemu organu in odpiranje več bančnih računov ne predstavljajo zadostne verjetnosti za obstoj subjektivne nevarnosti.
VSL sklep I Cpg 2060/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot element nevarnosti za uveljavitev terjatve upoštevalo dejstvo, da je dolžnik med postopkom odtujil nepremičnine, ki so predstavljale preostalo neobremenjeno premoženje.
VSL sklep III Cp 2631/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik tudi pri ponovnem predlogu za začasno odredbo podati ustrezno trditveno podlago, saj se prejšnje navedbe ne prenesejo avtomatično v nov postopkovni okvir.
VSL sklep I Cpg 1415/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik v okviru trditvenega bremena konkretizirati aktivno ravnanje dolžnika, ki bi onemogočilo uveljavitev terjatve, saj zgolj zatrjevanje možnosti odtujitve nepremičnin ne zadošča za izkaz nevarnosti.
VSL sklep I Cpg 700/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razpolaganje z nepremičninami in prenos premoženja na novo družbo v okviru rednega poslovanja ne pomenita nevarnosti za uveljavitev terjatve, če dolžnik ni v postopku insolventnosti in nima blokiranih računov.
VDSS sklep Pdp 241/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ustanovitev nove družbe in prenos dela nepremičnin na to družbo ne pomenita nevarnosti za uveljavitev terjatve, saj solidarna odgovornost obeh družb (po 75. členu ZDR-1) zagotavlja enako stopnjo poplačila.
VDSS sklep Pdp 229/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi predlog za začasno odredbo ni bil utemeljen, ker tožeča stranka ni verjetno izkazala višine odškodninskega zahtevka, ki naj bi nastal zaradi delavčeve kršitve poslovne skrivnosti.
VDSS sklep Pdp 174/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ponudba za prodajo nepremičnin ne predstavlja nevarnosti za uveljavitev terjatve, če upnik ne izkaže, da kupnina ne bi predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodano premoženje.
VSM sklep I Cp 1563/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila verjetnost terjatve utemeljena z navedbo o previsoki ocenitvi stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala.
VSL sklep I Cpg 1377/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji nevarnosti upoštevati kumulativne okoliščine, kot so blokada transakcijskih računov, medijska poročila o neizpolnjevanju obveznosti in vključenost dolžnika v druge sodne postopke.
VSL sklep I Cp 2810/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo dejstvo o poslovni dejavnosti tožene stranke kot neprerekane, čeprav je tožeča stranka v odgovoru na ugovor podala nasprotne trditve, ki jih sodišče ni obravnavalo.
VSC sklep Cpg 203/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče ne sme zavrniti dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika pravne osebe kot nepotrebnega, če bi izvedba tega dokaza lahko prispevala k utemeljitvi trditvene podlage o nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSC sklep II Ip 142/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da triletni časovni razkorak med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo predloga za začasno odredbo ne omogoča sklepanja o verjetnosti dolžnikovega prihodnjega ravnanja v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve.
VSC sklep Cpg 69/2013 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru tožnik v individualnem delovnem sporu ni verjetno izkazal obstoja terjatev iz naslova plače, regresa, odpravnine in stroškov dela, zato je bil predlog za začasno odredbo zavrnjen.
VDSS sklep Pdp 341/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot verjetno terjatev za izdajo začasne odredbe priznalo pravico delavca do odpravnine ob upokojitvi po 132. členu ZDR.
VDSS sklep Pdp 223/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot indic za nevarnost uveljavitve terjatve ocenilo neodplačno razpolaganje s premoženjem v korist ožjih družinskih članov, ki je vključevalo tudi prepoved odtujitve in dosmrtno uživanje.
VSL sklep II Cp 181/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uspešnost nasprotne tožbe tožene stranke ne pomeni avtomatičnega neobstoja verjetnosti terjatve tožeče stranke v postopku izdaje začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1347/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot verjetno nevarnost za uveljavitev terjatve štelo dolžnikovo obremenjevanje nepremičnin z zastavnimi pravicami in zemljiškim dolgom ter odsvojitev nepremičnine, zlasti ob dejstvu, da celotno premoženje dolžnika ni bistveno večje od terjatve.
VSL sklep II Cp 2469/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je poudarilo, da obstoječa hipoteka na nepremičninah ne pomeni, da je dolžnik popolnoma omejen pri razpolaganju, zato mora upnik za poseg v lastninsko pravico z začasno odredbo izkazati prevladujoč interes.
VSL sklep II Cp 1829/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obremenitev nepremičnin po nastanku obveznosti in blokada tekočega računa dolžnika sama po sebi ne dokazujeta namere dolžnika, da onemogoči ali oteži uveljavitev terjatve.
VSL sklep I Cpg 854/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sodišče predloga za začasno odredbo ni ugodilo, ker upnik ni verjetno izkazal utemeljenosti terjatve iz naslova odškodnine za nesrečo pri delu.
VDSS sklep Pdp 716/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožena stranka z vložitvijo nasprotne tožbe ne more doseči presoje verjetnosti terjatve v okviru ugovora zoper začasno odredbo, saj se sodišče v tem postopku ukvarja le s pobotnim ugovorom.
VSL sklep I Cpg 805/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zgolj dejstvo, da dolžnik namerava prodati nepremičnino, v katero je upnik vlagal, še ne pomeni nujno, da bo poplačilo terjatve oteženo ali onemogočeno v smislu 270. člena ZIZ.
VSL sklep I Cp 1997/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnine in obstoj dohodkov iz najemnin ne utemeljujeta nevarnosti za neizvršljivost terjatve, če upnik ne izkaže, da dolžnik nima drugih sredstev.
VSL sklep I Cpg 488/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj prezadolženost tožene stranke ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 439/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo lastništva nepremičnine ne pomeni nevarnosti za uveljavitev terjatve, če ni izkazano aktivno ravnanje dolžnika, ki bi oteževalo izvršbo.
VSL sklep I Cp 4203/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji verjetnosti terjatve za izdajo začasne odredbe konkretno obrazložiti obstoj pravnega razmerja med strankama.
VSL sklep II Cp 3943/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo o predlogu pred potekom roka za dopolnitev, ker je bilo vezano na strogi tridnevni rok za odločanje po 43. členu ZDSS-1, pri čemer je bila dopolnitev predloga ocenjena kot nepotrebna.
VDSS sklep Pdp 1063/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot nezadostne ocenilo pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji dolžnika in zavrnilo upoštevanje nekonkretiziranih novot o teku kazenskega postopka v pritožbenem postopku.
VSL sklep II Cp 2854/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opustitev samostojne dejavnosti in prijava na zavodu za zaposlovanje sama po sebi ne izkazujeta subjektivne nevarnosti, da bo dolžnik s premoženjem razpolagal z namenom otežitve izterjave.
VSM sklep I Cp 830/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali dolžniku nastane škoda ob unovčitvi bančne garancije, če dolžnik sam priznava, da bo presežek sredstev vrnil upniku, kar izključuje trditev o nastanku škode v poslovanju.
VSL sklep I Cpg 573/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje goljufivega ravnanja dolžnika ne zadošča brez konkretne izkazanosti nevarnosti za uveljavitev terjatve, pri čemer mora upnik dokazati, da bi bila brez odredbe uveljavitev terjatve dejansko onemogočena ali otežena.
VSL sklep II Cp 4577/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pobotni ugovor vpliva na višino terjatve, ki se lahko zavaruje z začasno odredbo, zato mora biti predmet presoje verjetnosti obstoja terjatve, ne pa vprašanja nevarnosti njene izterljivosti.
VSK sklep Cpg 77/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni konkretizirano izkazala nevarnosti za uveljavitev terjatve, temveč je zgolj pavšalno zatrjevala, da je nepremičnina dolžnikovo edino premoženje.
VSL sklep II Cp 1936/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot zadosten dokaz za nevarnost uveljavitve terjatve štelo dejstvo, da dolžnik nepremičnine prodaja za poplačilo drugih dolgov in zastavlja preostalo premoženje.
VSL sklep II Cp 1671/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katero bi dolžniku naložili prepoved razpolaganja z zahtevki v sodnih postopkih, saj je tak ukrep presegel namen zavarovanja denarne terjatve.
VSL sklep I Cpg 437/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vodenje izvršilnega postopka drugega upnika na dolžnikovo nepremičnino za terjatev, ki je bistveno nižja od vrednosti nepremičnine, samo po sebi ne predstavlja nevarnosti, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cp 1167/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri odločanju o začasni odredbi za denarno terjatev ni prostora za obsežno dokazovanje z izvedenci, saj narava postopka zahteva sumarnost.
VSL sklep I Cp 423/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik zgolj z navedbo, da dolžnik nima premoženja in da bi lahko preusmeril denarna sredstva s transakcijskega računa, ni izkazal konkretnega aktivnega ravnanja dolžnika, ki bi utemeljevalo nevarnost po 270. členu ZIZ.
VSL sklep I Cp 424/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila verjetnost terjatve izkazana na podlagi kršitve konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi, ki je delodajalcu omogočila zahtevek za povračilo škode.
VDSS sklep Pdp 1259/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Dolžnik se zoper začasno odredbo ne more uspešno braniti z ugovorom, da mu ta preprečuje zavarovanje bodočega kredita pri tretji osebi.
VSL sklep II Cp 4001/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ne more uspešno uveljavljati domneve nevarnosti zaradi izvršbe v tujini, če je izvršba v tujini zgolj posledica njegove izbire, ne pa nujnost, ki izhaja iz lociranosti dolžnikovega premoženja.
VSL sklep II Cp 3116/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve nepremičnine, ker upnik ni zadostno izkazal verjetnosti obstoja terjatve iz naslova uporabnine za solastno stvar.
VSC sklep Cp 389/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da upnik ni dolžan dokazati odsotnosti škode pri dolžniku, temveč jo mora le verjetno izkazati, pri čemer dolžnik v ugovoru ne sme zgolj pavšalno navajati škode, temveč mora izkazati konkretne okoliščine, ki kažejo na nastanek znatne škode.
VSM sklep I Cp 1920/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel verjetno izkazati nevarnosti za realizacijo terjatve, saj je svoje trditve o nevarnosti odtujevanja nepremičnin utemeljil le na enem preteklem primeru kršitve darilne pogodbe.
VSC sklep Cp 454/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi v kazenskem postopku ne preprečuje izdaje začasne odredbe v pravdi za vračilo istega zneska, če terjatev vsebinsko obstaja.
VSC sklep Cp 1441/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati, da tožena stranka zaradi prepovedi razpolaganja z delnicami ne bi utrpela škode, saj je zgolj pavšalno zatrjevala njeno odsotnost.
VSK sklep Cpg 263/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dolžno upoštevati vse trditve upnika o nevarnosti dolžnikovega odtujevanja nepremičnine, kadar dolžnik nima drugega premoženja in bi tožba zaradi njegovega razpolaganja lahko postala brezpredmetna.
VSC sklep Cp 993/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo presoditi, ali dolžnik z namernim izogibanjem prilivom na svoj poslovni račun in razpolaganjem s svojimi terjatvami onemogoča ali otežuje poplačilo upnika.
VSC sklep II Ip 528/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo s prepovedjo odsvojitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ker objava prepovedi na oglasni deski sodišča nima zakonske podlage za publicitetni učinek.
VSL sklep I Cp 263/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo začasno odredbo, ker je ugodilo ugovoru tožene stranke, ki se je nanašal na procesno nedopustnost tožbe zaradi litispendence.
VSK sklep I Cpg 209/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je predlog za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin v lasti dolžnika in poroka nesorazmeren, ker njihova skupna vrednost bistveno presega višino zavarovane denarne terjatve.
VDS sklep Pdp 805/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker nepremičnina, na kateri je upnik zahteval zavarovanje, v zemljiški knjigi ni bila vpisana na ime dolžnice, zaradi česar je bila odredba neizvršljiva.
VSL sklep III Cp 3093/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prenos dela premoženja na novo družbo v okviru delitvenega načrta sam po sebi ne izkazuje nevarnosti za poplačilo terjatve, če dolžnik razpolaga s preostalim premoženjem, ki zagotavlja uspešno poslovanje.
VDS sklep Pdp 676/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se po vstopu Slovenije v EU države članice ne štejejo več za tujino pri presoji zakonske domneve nevarnosti za uveljavitev terjatve po 270. členu ZIZ.
VSL sklep I Cp 2532/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je presodilo, da zgolj zatrjevanje možnosti prenosa poslovanja na novo družbo ne zadostuje za izkaz nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSL sklep I Cpg 116/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da blokada računa in neizplačevanje plač delavcem izkazujeta zgolj objektivno nelikvidnost, ne pa tudi subjektivne nevarnosti, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.
VDS sklep Pdp 223/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sklenitev predpogodbe o prodaji nepremičnine, ki je bila predmet posredniške pogodbe, ne predstavlja nevarnosti za uveljavitev terjatve, saj gre za uresničevanje poslovnega namena, ki ga je upnik sam posredoval.
VSK sklep II Cp 347/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno zavrnilo predlog za začasno odredbo zgolj zaradi pomanjkanja listinskih dokazov, ne da bi izvedlo predlagane dokaze z zaslišanjem prič, s katerimi bi tožnik lahko izkazal verjetnost terjatve.
VSK sklep I Cp 980/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Verjetnost obstoja terjatve iz naslova nadur ni bila izkazana, ker je tožena stranka v postopku prerekala veljavnost same pogodbe o zaposlitvi, sklicujoč se na njeno navideznost.
VDS sklep Pdp 293/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedbe o stanju na računu, poslovanju s tujino in fiksnih stroških poslovanja dolžnika predstavljajo zgolj objektivno nevarnost, kar ne zadošča za izkaz subjektivnega pogoja.
VSL sklep I Cpg 11/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navajanje slabega finančnega stanja in prezadolženosti dolžnika ne predstavlja zadostne podlage za sklep o obstoju nevarnosti, če ni izkazano dolžnikovo aktivno ravnanje, ki bi onemogočalo izterjavo.
VDS sklep Pdp 1298/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena, ker upnik ni izkazal nevarnosti, da bi dolžnik z razpolaganjem s svojim solastniškim deležem na nepremičnini onemogočil ali otežil izterjavo terjatve.
VSL sklep I Cp 251/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na nepremičnini, ker tožeča stranka ni uspela utemeljiti obstoja terjatve na podlagi zatrjevanega dejanskega stanja.
VSL sodba in sklep II Cp 1307/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pogojev za začasno odredbo upoštevalo prezadolženost delodajalca in verjetnost obstoja terjatve iz naslova neizplačanih plač.
VDS sklep Pdp 1226/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri subjektivni nevarnosti ni treba dokazovati dolžnikovega namena ali krivde, prav tako pa ni treba izkazovati dodatne nevarnosti glede razpolaganja s kupnino, ki bi jo dolžnik prejel z odtujitvijo nepremičnine.
VSL sklep I Cpg 741/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot presplošne zavrnilo trditve upnika o nevarnosti onemogočanja izterjave, ki so temeljile zgolj na pavšalni bojazni pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom.
VSL sklep I Cpg 577/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstva o namenu posojila in naravi zakonske zveze presegajo namen postopka zavarovanja in bodo predmet dokazovanja v pravdnem postopku.
VSL sklep I Cp 2024/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trditve o slabem finančnem stanju in plačilni nesposobnosti dolžnika ne zadoščajo za izkazovanje nevarnosti po 2. odstavku 270. člena ZIZ.
VSL sklep I Cpg 1330/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni izkazal pogoja nevarnosti zgolj s pavšalno trditvijo, da dolžnik z blokado sredstev na računu ne bo utrpel škode, ker ta sredstva niso njegova.
VSL sklep I Cpg 1221/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker upnik ni mogel doseči sodnega varstva glede nezapadlih terjatev, hkrati pa ni izkazal nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
VSL sklep III Cp 1679/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati verjetnosti, da bi dolžniku zaradi predlaganih začasnih odredb nastala le neznatna škoda, saj svojih trditev ni konkretiziral.
VSL sklep I Cpg 729/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnin in razpolaganje s sredstvi na žiro računu sama po sebi ne dokazujeta nevarnosti otežitve izterjave, če upnik ne izkaže, da bo dolžnikovo premoženje postalo nezadostno za poplačilo terjatve.
VSL sklep II Cpg 732/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
VSL sklep I Cp 1321/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji nevarnosti za uveljavitev terjatve ocenilo, da nizki dohodki iz družinske pokojnine in obveznosti do vzdrževanih družinskih članov ne zagotavljajo zadostnega jamstva za poplačilo terjatve, če dolžnik razpolaga s premoženjem.
VSL sklep II Cp 1196/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena.
VSL sklep II Cp 1284/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, saj je zgolj pavšalno zatrjeval, da bo dolžnik prejeta proračunska sredstva porabil za druge namene, ne da bi predložil konkretne dokaze o takšnem ravnanju.
VSL sklep III Cp 472/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trditev o dolžnikovi nepripravljenosti na izročitev opreme v zastavo ne predstavlja zadostne utemeljitve nevarnosti po 2. odstavku 270. člena ZIZ.
VSL sklep I Cpg 414/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti ničnosti prodajne pogodbe, na kateri je temeljil njen kondikcijski zahtevek za vračilo kupnine.
VSL sklep I Cpg 341/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik dejstva, ki utemeljujejo nevarnost (oziroma neznatno škodo za dolžnika), zatrjevati v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj sodišče zaradi razpravnega načela ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev.
VSL sklep I Cpg 302/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je upnik tisti, ki izbira predmet zavarovanja (v tem primeru nepremičnino), s katerim bo zavaroval svojo terjatev.
VSL sklep I Cp 379/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trditve upnika o nevarnosti izmikanja plačilu v mednarodni trgovini ne zadostujejo za izdajo začasne odredbe, če niso podprte z dokazi o dolžnikovem ravnanju.
VSL sklep II Cpg 50/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali predložitev ponarejenega zemljiškoknjižnega izpiska in prodaja nepremičnine v konkretnem primeru zadostujeta za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSL sklep III Cp 1903/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je začasna odredba dopustna tudi zoper osebo, ki je pridobila premoženje od dolžnika v okviru izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, saj je pasivna legitimacija v takšnem postopku podana.
VSC sklep Cp 1499/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.
VSL sklep I Cp 2084/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel verjetno izkazati, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja s premičninami ne bi nastala škoda, saj je zgolj pavšalno navajal, da bo dolžnik premičnine lahko še naprej uporabljal.
VSL sklep II Cpg 1028/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je upnik z njo poskušal doseči vpogled v poslovno dokumentacijo družbe, kar ni namen zavarovanja denarne terjatve po določbah ZIZ.
VSL sklep I Cpg 1384/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je upnik izpolnil pogoj neznatne škode, ker dolžnika nista izkazala namere odtujitve nepremičnin, kar sta sama navedla v postopku.
VSL sklep I Cp 1974/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je nevarnost otežene izterjave izkazana zaradi dejstva, da je dolžnica brez zaposlitve in premoženja, zato bi s prodajo delnic pridobila kupnino, ki bi bila kasneje nedosegljiva.
VDS sklep Pdp 1604/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj blokada žiro računa in prodaja premoženja brez izkazane neposredne nevarnosti za neuspešno izterjavo ne zadoščata za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1186/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker bi bila njena vsebina (naložitev plačila denarnega zneska) istovetna z zahtevkom v tožbi, kar bi pomenilo nedopustno prejudiciranje odločitve.
VDS sklep Pdp 585/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Posrednik ne more s predlagano začasno odredbo prepovedati odsvojitve nepremičnine, za katero je posredoval, saj bi to bilo v nasprotju z namenom posredniške pogodbe in naravo prenosa lastninske pravice.
VSL sklep III Cp 294/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za odločanje o predlogu za zavarovanje premoženjskih pravic pristojno sodišče, ne glede na to, ali gre za premoženje pod skrbništvom, saj ne gre za upravno zadevo.
Sklep II Ips 577/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da obstoj dogovora o tuji arbitraži ni ovira za izdajo začasne odredbe pred slovenskim sodiščem v zavarovanje terjatve, ki je predmet arbitražnega postopka.
VSL sklep II Cpg 663/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivna nevarnost zahteva dokaz o specifičnem ravnanju dolžnika, ne zgolj sklicevanje na splošno tveganje (npr. stečaj).
VSL sklep Cpg 840/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivna nevarnost zahteva dokaz o aktivnem ravnanju dolžnika, ki presega zgolj teoretično možnost oškodovanja upnika.
VSL sklep Cpg 950/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se varščina lahko položi samo v gotovini, ne pa v vrednostnih papirjih.
VSM sklep Cpg 239/93 — Višje sodišče v Mariboru