začasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov
Sentenca
Začasna odredba v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZIL-1 je procesni instrument, s katerim sodišče naloži kršitelju prepoved ali opustitev dejanj, ki kršijo pravice intelektualne lastnine. Za njeno izdajo mora predlagatelj izkazati verjetnost obstoja svoje pravice, verjetnost kršitve ter odsotnost nesorazmernih neugodnih posledic za nasprotno stranko (123. člen ZIL-1). Obseg varstva, ki ga nudi začasna odredba, je vsebinsko in procesno širši od varstva, ki ga zagotavlja zavarovanje dokazov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da sta institut zavarovanja dokazov in institut začasne odredbe vsebinsko različna in predlagatelju ne nudita enakovrednega varstva.
VSL Sklep V Cpg 43/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti zmede v javnosti upoštevalo dvojno identičnost znakov in storitev, kar je povzročilo težko popravljivo škodo zaradi izgube poslovnih partnerjev.
VSL Sklep V Cpg 691/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je zahtevala prepoved prometa z vozili in razkritje podatkov o nabavi, kar zahteva presojo verjetnosti kršitve znamke in tehtanje posledic začasne odredbe.
VSL sklep V Cpg 127/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela konkretizirati nastanka težko nadomestljive škode, saj ni pojasnila, zakaj filma ne bi mogla posneti kasneje, zato je sodišče predlog zavrnilo v korist javnega interesa predvajanja filma ob obletnici osamosvojitve.
VSL sklep I Cpg 846/2011 — Višje sodišče v Ljubljani