začasna odredba za ureditev stanja
Sentenca
Začasna odredba za začasno ureditev stanja v upravnem sporu (69. člen ZUS) je ukrep, ki ga lahko tožnik zahteva za ureditev razmerja glede na sporno pravno razmerje, če je to potrebno za odvrnitev hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Pogoj za izdajo je, da se predlagana ureditev stanja neposredno nanaša na samo sporno pravno razmerje ali je z njim v neposredni zvezi. Ukrep je namenjen zlasti trajajočim pravnim razmerjem, kjer je začasna ureditev verjetno potrebna do končne sodne odločbe.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka je neuspešno predlagala začasno ureditev stanja glede legalizacije gradbenih posegov, saj ni izkazala ustrezne povezanosti med začasnim ukrepom in spornim pravnim razmerjem.
Sklep I Up 265/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za začasno odredbo, ker tožnik ni konkretiziral nastanka hujših škodljivih posledic in ni predložil dokazov za svoje trditve v zvezi z legalizacijo asfaltne baze.
Sklep I Up 705/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je bila zahtevana pod odložnim pogojem in ni izkazovala verjetnosti potrebe po takojšnjem ukrepanju.
sklep U 883/2005 — Upravno sodišče
-
Predlog za začasno odredbo je bil zavrnjen, ker prepoved izdajanja nadaljnjih odločb o solastništvu ni predstavljala ureditve stanja, ki bi bila v neposredni zvezi s spornim pravnim razmerjem v konkretnem denacionalizacijskem postopku.
Sklep I Up 639/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče presodilo, da s predlagano začasno ureditvijo stanja, po kateri naj organ izda upravni akt, ni mogoče odvrniti zatrjevanih hujših posledic, povezanih z izgubo statusa študenta.
Sklep I Up 887/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izguba direktorske funkcije in z njo povezane plače ne predstavlja hujše škodljive posledice v smislu 69. člena ZUS.
Sklep I Up 779/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožniku zgolj z dovolitvijo obnove postopka odmere davka ne morejo nastati hujše škodljive posledice, saj izid obnovljenega postopka še ni znan.
Sklep I Up 1322/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni izdalo začasne odredbe, ker predlagani ukrepi (prepoved gradbenih del na določenem zemljišču) niso bili v neposredni zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki ga je tožnica uveljavljala v upravnem sporu.
Sklep I Up 1026/2002 — Vrhovno sodišče
-
Zahteva za izdajo začasne odredbe je bila zavržena, ker tožnik v njej ni opredelil pravne podlage za njeno izdajo.
Sklep I Up 757/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za začasno odredbo, ker tožnika nista konkretizirala škodljivih posledic, temveč sta zgolj pavšalno navajala dolgotrajnost postopkov in oteženo uporabo nepremičnine.
Sklep I Up 302/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da začasna odredba ne more služiti kot nadomestilo za gradbeno dovoljenje v primeru spora o ničnosti odločbe, ki je spremenila prvotno enotno dovoljenje za gradnjo.
Sklep I Up 433/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela izkazati hujših škodljivih posledic zgolj s pavšalno navedbo o morebitnem neplačevanju računov zaradi nejasnosti glede veljavnih cenikov.
Sklep I Up 118/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti hujših škodljivih posledic upoštevalo, da bi dodelitev upravljanja z ribiškim okolišem drugi osebi onemogočila tožnikovo dotedanje izvajanje ribiško-gospodarske dejavnosti.
Sklep I Up 544/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji potrebe po začasni odredbi upoštevalo, da je tožnik že predhodno pridobil pravico upravljanja na podlagi sporazuma in da bi prekinitev te pravice onemogočila izvajanje nujnih strokovno-raziskovalnih ukrepov pri varstvu ogrožene vrste.
Sklep I Up 308/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker dodelitev dovolilnic CEMT predstavlja enkratno upravno dejanje in ne trajajoče pravno razmerje, poleg tega pa je stranka zahtevala več, kot je uveljavljala s tožbo.
Sklep I Up 185/99 — Vrhovno sodišče