začasna odredba za začasno ureditev stanja
Sentenca
Začasna odredba za začasno ureditev stanja v upravnem sporu je nujen ukrep, ki ga lahko tožnik zahteva za ureditev spornega pravnega razmerja, če se ta ureditev verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje (69. člen ZUS). Namen ukrepa je preprečitev bodočih škodljivih posledic, zato z njim praviloma ni mogoče odpraviti že nastalih posledic, razen v izjemnih primerih, ki jih zakon izrecno določa.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da presoja zakonitosti posameznih točk izpodbijane odločbe o posredovanju podatkov in določitvi cen ne more biti predmet odločanja o začasni odredbi.
Sklep I Up 481/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno ureditev stanja, ker je tožeča stranka z njim zahtevala vračilo že plačanih zamudnih obresti, kar ni bilo predmet spornega pravnega razmerja v upravnem sporu.
Sklep I Up 1366/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj zdravniško priporočilo za zdravljenje odvisnosti ne izkazuje nujnosti za izdajo začasne odredbe za takojšnjo napotitev v specializirano bolnišnico v času pripora.
Sklep I Up 681/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica pri zahtevi za začasno odredbo ni verjetno izkazala nastanka hujših škodljivih posledic, saj je navedbe o finančnih posledicah podala le pavšalno, brez dokazov ali konkretnih okoliščin.
Sklep I Up 432/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker predlagana odložitev izvajanja aktov o cenah ni bila v neposredni zvezi z vprašanjem pristojnosti organa za določanje cen, ki je bilo dejanski predmet tožbenega zahtevka.
Sklep I Up 338/2000 — Vrhovno sodišče
-
Zahteva za začasno odredbo je bila zavrnjena, ker zatrjevana škoda zaradi proizvodne dejavnosti ni bila posledica samega lokacijskega dovoljenja, ki je bilo predmet spora, temveč ravnanja v nasprotju z njim.
Sklep I Up 15/98 — Vrhovno sodišče