začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve
Sentenca
Izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni pogojena z vpisom dolžnika kot lastnika v zemljiško knjigo, če upnik ne zahteva vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo. Čeprav nevpisana zaznamba nima publicitetnega učinka proti tretjim osebam, sodna prepoved razpolaganja z nepremičnino kljub temu učinkuje proti dolžniku in s tem doseže namen zavarovanja terjatve (272. člen ZIZ, 98. člen ZZK-1).
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o društvih (ZDru-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP) (Uredba EU 2017/1001)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Pravilnik o izvrševanju kazni za…)
- Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Kolektivna pogodba gradbenih dej…)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Stanovanjski zakon (SZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je neutemeljeno štelo, da prepoved odtujitve in obremenitve motornega vozila za dolžnika avtomatsko predstavlja zgolj neznatno škodo.
VSL Sklep IV Ip 1051/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik mora za utemeljitev subjektivne nevarnosti izkazati konkretno dolžnikovo ravnanje, ki vodi k zmanjševanju premoženja.
VSL Sklep I Cp 1148/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker je tožeča stranka namesto varovanja premoženja dolžnika neupravičeno zahtevala zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe, kar ni dopustno sredstvo zavarovanja.
VDSS Sklep Pdp 257/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je verjetnost obstoja terjatve izkazana, če dolžnik ni uspel z verjetnostjo dokazati njenega prenehanja, aktivna legitimacija tožnice pa je bila izkazana s pravnomočnim sklepom o prenosu terjatve.
VSL Sklep I Cp 317/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pogoje za zavarovanje denarne terjatve v kontekstu ugovora zoper začasno odredbo, pri čemer je poudarilo zahtevo po konkretni nevarnosti dolžnikovega ravnanja.
VSL Sklep I Cpg 192/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je tožnik z delom zahtevka že pravnomočno uspel, glede preostalega dela pa je bilo ugotovljeno, da terjatev ni nastala.
VSRS Sklep II DoR 76/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji subjektivnega pogoja (nevarnosti) upoštevati širši kontekst dolžnikovega ravnanja, vključno z indici o pripravah na stečaj in preusmerjanju poslovanja na druge družbe.
VSM Sklep I Cpg 59/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tip pravnega posla "sale & lease back" v konkretnem primeru predstavlja poslovno odločitev za razdolževanje in ne aktivno ravnanje dolžnika, ki bi merilo na izigravanje upnika.
VSL Sklep I Cpg 31/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo vsebinsko razliko med objektivno nevarnostjo pri nedenarnih terjatvah in subjektivno nevarnostjo pri denarnih terjatvah, kjer mora upnik dokazati konkretna dolžnikova ravnanja, ki zmanjšujejo premoženje.
VSL Sklep II Cp 2193/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila podizvajalska pogodba (in aneks) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani naročnika, ki ni bil izpolnjen, s čimer ni izkazana verjetnost obstoja terjatve.
VSL Sklep I Cpg 12/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj abstraktna možnost odtujitve nepremičnin ne zadošča za izdajo začasne odredbe, če ni izkazano konkretno aktivno ravnanje dolžnika.
VSL Sklep I Cp 1386/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen ZIZ · 270. člen, odstavek 1 ZIZ · 270. člen, odstavek 2 ZIZ · 270. člen, odstavek 3 ZIZ · 275. člen ZIZ · 275. člen, odstavek 1 ZPP · 151. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je poudarilo, da zgolj preteklo poslovanje tožene stranke, ki kaže na njeno plačilno nedisciplino, ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti, če ni izkazano konkretno ravnanje, usmerjeno v skrivanje ali odtujevanje premoženja.
VSM Sklep I Cpg 184/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj hipoteke na nepremičnini ne pomeni, da je poseg v lastninsko pravico z začasno odredbo (prepoved odtujitve in obremenitve) neznaten, saj takšna odredba dolžniku prepreči vsakršno razpolaganje s premoženjem.
VSL Sklep I Cpg 234/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo, da tožnik ni podal trditev o obstoju zunajzakonske skupnosti v času nakupa sporne nepremičnine, čeprav so bile te navedbe v tožbi in predlogu za zavarovanje jasno izražene.
VSL Sklep I Cp 491/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj status tuje pravne osebe ne vpliva na presojo nevarnosti po 270. členu ZIZ, saj je odločilen kraj uveljavitve terjatve.
VSL Sklep I Cpg 164/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj hipoteke na nepremičnini sam po sebi ne pomeni, da je škoda zaradi prepovedi nadaljnje obremenitve neznatna, saj hipoteka ne preprečuje razpolaganja z lastninsko pravico.
VSL Sklep II Cp 277/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni izkazala subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve oziroma ravnanj toženke, ki bi kazala na odtujevanje ali skrivanje premoženja.
VSL Sklep I Cp 2091/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji sorazmernosti zavarovanja upoštevalo, da vknjižene hipoteke na nepremičninah kažejo na njihovo višjo vrednost od ocenjene, zato je za zavarovanje zadostoval nalog bankam za zadržanje sredstev na transakcijskem računu.
VSC Sklep II Cpg 113/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da za izkaz nevarnosti ni nujno dokazovati dolžnikovega namena škodovanja, temveč zgolj dejstvo, da njegovo ravnanje (npr. obremenjevanje nepremičnin) objektivno otežuje uveljavitev terjatve.
VSL Sklep I Cp 2160/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot element nevarnosti za uveljavitev terjatve upoštevalo preteklo neuspešno izvršbo in dejstvo, da je dolžnik namensko preusmerjal denarne tokove od najemnin na način, da so sredstva postala nedostopna za poplačilo upnikov.
VSL Sklep I Cp 2049/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je pogoj neznatne škode v razmerju do nevarnosti onemogočitve terjatve postavljen alternativno, zato pritožba zoper presojo neznatne škode ni uspešna, če je nevarnost iz 270/2 ZIZ že izkazana.
VSL Sklep I Cpg 499/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 160.000 EUR ne predstavlja neznatne škode za dolžnika.
VSL Sklep II Cp 1696/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je objektivno nevarnost utemeljilo s prepletom dejstev, da je toženec prezadolžen davčni dolžnik brez premoženja, toženka pa kot formalna lastnica razpolaga s skupnim premoženjem, kar ustvarja tveganje za izigravanje upnika.
VSL Sklep II Cp 851/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 65. člen DZ · 66. člen DZ · 67. člen DZ · 74. člen DZ · 74. člen, odstavek 1 DZ · 77. člen DZ · 77. člen, odstavek 1 DZ · 83. člen DZ · 83. člen, odstavek 1 DZ · 83. člen, odstavek 3 ZIZ · 272. člen ZIZ · 272. člen, odstavek 1 ZIZ · 272. člen, odstavek 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 1 -
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke in je samostojno prodal nepremičnino, še ne izkazuje namere za otežitev uveljavitve terjatve, če iz komunikacije med strankami takšna namera ne izhaja.
VSL Sklep I Cpg 177/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, ker predlagateljica ni konkretizirala ogroženosti poplačila, nasprotnica pa je izkazala prizadevanja za poplačilo dolga z drugimi sredstvi.
VSL Sklep I Cpg 390/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prepoved razpolaganja z nepremičnino in sredstvi na računu predstavlja močan poseg v lastninsko pravico, ki presega okvir neznatne škode, zato zgolj trditev o neznatni škodi brez konkretnih dokazov ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.
VSL Sklep I Cpg 366/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je subjektivno nevarnost presojalo v kontekstu očitkov o prenosu dejavnosti na novoustanovljeno družbo in neenakem obravnavanju upnikov, kar presega zgolj ekonomsko insolventnost dolžnika.
VSL Sklep I Cpg 602/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev o slabem finančnem stanju dolžnika ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti, temveč mora upnik dokazati nevarnost ravnanja dolžnika, ki bi otežilo uveljavitev terjatve.
VSL Sklep I Cpg 265/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik zgolj s trditvijo, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in sredstva nakazuje tretjim osebam, še ne izkaže konkretne nevarnosti za onemogočitev izvršbe, če ne dokaže aktivnega ravnanja dolžnika z namenom odtujitve premoženja.
VSL Sklep IV Ip 737/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker je toženka na podlagi pravnomočne sodbe že izkazala lastninsko pravico do sporne nepremičnine, kar izključuje verjetnost tožnikove terjatve iz naslova uporabnine.
VSL Sklep II Cp 979/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da prodaja nepremičnine brez dokaza o nameri zmanjšanja premoženja (npr. prodaja pod ceno ali razpolaganje s kupnino) ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSC Sklep I Cp 165/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da netransparentno poslovanje in preusmerjanje denarnih prejemkov s strani dolžnika lahko utemeljujeta subjektivno nevarnost, ki zahteva izdajo začasne odredbe za zavarovanje nepremičnega premoženja.
VSL Sklep I Cp 281/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga, ker je zmotno štelo, da mora upnik izkazati nevarnost za izterjavo v razmerju do vseh solidarnih dolžnikov hkrati.
VSL Sklep II Cp 397/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot konkretno ravnanje dolžnice štelo njeno aktivno prizadevanje za prodajo edine nepremičnine večje vrednosti, kar je bilo izkazano s pogodbo o posredovanju in pisnim obvestilom o nameravani sodni delitvi solastnine.
VSL Sodba in sklep I Cp 1688/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlog za začasno odredbo je bil zavrnjen, ker tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve za uporabnino, saj je bila terjatev v času odločanja preuranjena.
VSL Sklep I Cp 1822/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot dokaz za subjektivno nevarnost odtujitve premoženja upoštevalo vsebino SMS sporočila, v katerem je dolžnik izrazil namero po razpolaganju z nepremičnino, ob hkratnem priznanju dolžnika, da nima zadostnih sredstev za poplačilo terjatve.
VSL Sklep I Cp 1174/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko dolgotrajna plačilna nesposobnost, negativni kapital in poslovanje družbe kot 'lupine' brez sredstev predstavljajo subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe, če je nepremičnina edino premoženje dolžnika.
VSL Sklep I Cpg 514/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, ker nepremičnino še vedno uporablja, kar pomeni, da njen verzijski zahtevek še ni zapadel.
VSL Sklep II Cp 1452/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje slabega likvidnostnega stanja dolžnika ne utemeljuje subjektivne nevarnosti, ki je nujna predpostavka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
VSL Sklep I Cpg 418/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni izkazal konkretnega ravnanja toženke v smeri odtujitve premoženja, prav tako pa je pritožbeno sodišče zavrnilo navedbe o neznatni škodi kot nedovoljene pritožbene novote.
VSL Sklep I Cp 1335/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali odsvajanje določenih premičnin (avtomobil in plovilo) predstavlja neznatno premoženje v kontekstu izkazovanja nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSL Sklep I Cp 962/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vpis prepovedi razpolaganja z nepremičninami posega v bistveni element lastninske pravice, zato nastale škode za lastnika ni mogoče pavšalno oceniti kot neznatne.
VSC Sklep I Cp 225/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni vezano na lastne prejšnje zaključke, saj postopek šele po ugovoru postane kontradiktoren in omogoči celovitejši vpogled v sporno razmerje.
VSL Sklep I Cpg 299/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pretekla odsvojitev nepremičnine in obremenitve stanovanja iz skupnega premoženja ne izkazujejo sedanje nevarnosti za uveljavitev denarne terjatve.
VSL Sklep I Cp 783/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik pri subjektivni nevarnosti zatrjevati konkretna ravnanja dolžnika, ki objektivno zmanjšujejo možnosti za bodočo izterjavo terjatve.
VSC Sklep I Cp 167/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je v konkretni zadevi zavrnilo pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ker toženki ni bila dana možnost opredelitve do odgovora na ugovor zoper sklep o začasni odredbi.
VSL Sklep I Cp 1916/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker prenos poslovnega deleža ni bil izkazan kot dejanje, ki bi onemogočalo uveljavitev terjatve v konkretnih okoliščinah.
VSL Sklep I Cpg 25/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni izkazala konkretnega ravnanja dolžnika, ki bi presegalo zgolj razpolaganje s sredstvi na računu in bi utemeljevalo nevarnost onemogočanja izterjave terjatve v višini 33.000,00 EUR.
VSM Sklep I Cp 964/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da prenos dejavnosti na drugo družbo sam po sebi ne dokazuje subjektivne nevarnosti, temveč se nanaša na verjetnost obstoja terjatve. Prav tako je izpostavilo, da obremenitve premoženja z zastavno pravico, ki so bile v času odločanja že izbrisane, ne utemeljujejo nevarnosti.
VSL Sklep IV Ip 1546/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj slab finančni položaj dolžnika brez dokazov o njegovem aktivnem ravnanju s premoženjem ne predstavlja zadostne podlage za ugotovitev nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
VSL Sklep I Cpg 506/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je subjektivno nevarnost utemeljilo na ugotovitvi, da je dolžnik kljub prepovedi izvajal obsežno sečnjo lesa na nepremičninah, ki so bile predmet razvezane prodajne pogodbe.
VSL Sklep I Cp 1501/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje nepravilnega prikazovanja obveznosti v poslovnem poročilu ne more omajati dejstev, ki jih izkazuje revidirano letno poročilo, in ne zadošča za utemeljitev nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSL Sklep I Cpg 451/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZGD-1 · 227. člen ZGD-1 · 227. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 230. člen ZGD-1 · 230. člen, odstavek 7 ZGD-1 · 230. člen, odstavek 8 ZGD-1 · 57. člen ZGD-1 · 57. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 57. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 57. člen, odstavek 2, točka 3 ZGD-1 · 66. člen ZGD-1 · 66. člen, odstavek 5 ZGD-1 · 66. člen, odstavek 5, točka 24 ZIZ · 270. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnik prestaja zaporno kazen, ne vpliva na presojo obsega njegovega premoženja, hkrati pa lahko predstavlja okoliščino, da prepoved razpolaganja z nepremičninami zanj pomeni le neznatno škodo, saj so njegove osnovne življenjske potrebe zagotovljene v zavodu.
VSL Sklep II Cp 1239/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik mora v postopku konkretizirano izkazati okoliščine, ki kažejo na dolžnikovo ravnanje v smeri zmanjševanja premoženja, s čimer bi bila ogrožena možnost poplačila terjatve.
VSC Sklep I Ip 190/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj preteklo ravnanje (npr. izredna odpoved delovnega razmerja) brez povezave s trenutnim razpolaganjem s premoženjem ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
VDSS Sklep Pdp 259/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji sorazmernosti začasne odredbe opozorilo na pomen upoštevanja tržnih vrednosti nepremičnin, ki lahko odstopajo od posplošenih vrednosti po GURS, ter na potrebo po celoviti oceni vrednosti vseh nepremičnin, ki so predmet zavarovanja.
VSL Sklep I Cpg 243/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZGD-1 · 263. člen ZGD-1 · 263. člen, odstavek 4 ZGD-1 · 41. člen ZGD-1 · 515. člen ZGD-1 · 515. člen, odstavek 6 ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 2 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 3 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 4 ZIZ · 267. člen ZIZ · 270. člen ZIZ · 270. člen, odstavek 3 -
Sodišče je presodilo, da razveljavitev sodbe v revizijskem postopku zaradi vprašanj o pobotnem ugovoru ne izključuje verjetnosti obstoja prvotne terjatve, če ta ni bila predmet revizijske presoje.
VSL Sklep I Cp 454/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost predlaganega sredstva zavarovanja v luči trditve, da dolžnik prikriva dejanske prodajne cene nepremičnin, kar otežuje uveljavitev upnikove terjatve.
VSC Sklep I Ip 91/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot relevantno okoliščino za izkazanost nevarnosti štelo dolžnikovo neodplačno odtujitev celotnega poslovnega deleža v družbi, ki je predstavljal njegov edini vir dohodkov, takoj po prejemu poziva upnika.
VDSS Sklep Pdp 32/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je potrdilo, da za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ zadošča izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ogroža poplačilo terjatve, izvedba naroka pa v postopku zavarovanja ni obvezna.
VSL Sklep I Cp 2132/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi ne predstavlja zadostne nevarnosti za uveljavitev nedenarne terjatve (izročitev pnevmatik in namestitev vlečne naprave).
VSL Sklep I Cp 2086/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali obremenitev nepremičnin s hipoteko po seznanitvi dolžnika s pravnomočno obsodbo predstavlja konkretno subjektivno nevarnost za uveljavitev terjatve.
VSM Sklep I Cp 841/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da povečanje vrednosti nepremičnine zaradi obnove ne izkazuje nevarnosti za izterjavo, temveč lahko kvečjemu olajša poplačilo terjatve.
VSL Sklep II Cp 1716/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri potrošnikih v sporih z investitorji (po ZVKSES) pri presoji pogojev za začasno odredbo upoštevati varstveno naravo zakonodaje, zato je zmotno stališče, da potrošnik prevzema tveganje neizpolnitve zgolj s sklenitvijo pogodbe.
VSL Sklep IV Ip 1155/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj primerjava višine terjatve in dolžnikovega premoženja ne zadostuje za izkaz nevarnosti, prav tako pa fotografije iz drugega časovnega obdobja ne dokazujejo aktivnega ravnanja dolžnika.
VSL Sklep I Cp 565/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je začasna odredba izvršljiva tudi zoper dolžnika, ki ni zemljiškoknjižni lastnik, saj prepoved razpolaganja zavezuje dolžnika osebno, ne glede na manjkajočo publicitetno zaznambo v zemljiški knjigi.
VSL Sklep I Cp 550/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ni izkazal subjektivne nevarnosti zgolj s trditvami o nameri prodaje plovila ali možnosti njegovega odvoza iz države, saj ni dokazal konkretnega dolžnikovega ravnanja, ki bi neposredno zmanjševalo njegovo premoženje.
VSL Sklep I Cp 214/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni konkretizirala sedanjega ravnanja dolžnika, ki bi kazalo na namero onemogočanja izterjave, temveč je zgolj pavšalno navajala preteklo odtujitev poslovnega deleža.
VSM Sklep I Cp 72/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je namen začasne odredbe zavarovanje denarnih sredstev, ki bi bila izplačana dolžniku, tako da z njimi do konca postopka ne more razpolagati nobena od strank.
VSL Sklep I Cpg 667/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarnost za uveljavitev terjatve prepoznalo dolžnikovo odtujevanje nepremičnega premoženja.
VSL Sklep II Cp 1982/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da navedbe o ponarejanju listin in neresničnih trditvah dolžnika v pravdi ne zadoščajo za izkaz subjektivne nevarnosti, saj gre za vprašanja, ki se rešujejo v okviru vsebinske presoje tožbenega zahtevka.
VSL Sklep II Cp 1415/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžnikova pasivnost v preteklem obdobju in neizstavitev računa ne predstavljata aktivnega ravnanja, ki bi utemeljevalo subjektivno nevarnost za onemogočanje uveljavitve terjatve.
VSL Sklep II Cp 759/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni zadostno zatrjevala nevarnosti, da bi bila zaradi aktivnih ravnanj dolžnika po vložitvi tožbe onemogočena uveljavitev njene terjatve, kar je nujna predpostavka za utemeljenost predloga.
VSM Sklep I Cp 428/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZIZ · 271. člen -
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnine s strani dolžnice utemeljuje nevarnost za uveljavitev terjatve, saj bi dolžnica s tem premoženje pretvorila v likvidna sredstva, pri čemer ji po poplačilu terjatve ostanejo zadostna sredstva za preživetje.
VSL Sklep II Cp 606/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je bilo po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo prepričanja ugotovljeno, da dolžnica ni namerno zavedla upnika, s čimer ni bila izkazana niti verjetnost obstoja terjatve iz naslova prevare.
VSL Sklep I Cp 2050/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je zavrnilo predlog, ker zatrjevana ravnanja tožencev niso bila konkretna in sedanja, temveč so se nanašala na preteklo obdobje in na premoženje drugega pravnega subjekta.
VSL Sklep I Cpg 979/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj oglaševanje prodaje nepremičnin, ki predstavljajo edino premoženje družbe v tuji lasti, samo po sebi še ne izkazuje nevarnosti za uveljavitev terjatve, če ni izkazano namerno izigravanje upnika.
VSL Sklep I Cp 2571/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker nepremičnina v zemljiški knjigi ni bila vpisana na dolžnika, temveč na tretjo osebo, zaradi česar zaznamba prepovedi razpolaganja ni bila mogoča.
VSC Sklep Cp 507/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zmotno štelo, da odtujitev nepremičnine ne predstavlja nevarnosti za uveljavitev terjatve zgolj zato, ker bi dolžnik prejel kupnino, ter ni ustrezno preverilo, ali od dolžničinih dohodkov ostaja rubljivi del.
VSL Sklep IV Ip 834/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nadomestitev ene oblike premoženja z drugo (npr. denarja z nepremičnino) ne vpliva na upnikovo možnost uveljavitve terjatve, saj se skupni obseg dolžnikovega premoženja ne spreminja.
VSL Sklep II Cp 231/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj slabo poslovanje družbe in najemanje posojil za tekoče potrebe, zavarovanih s hipoteko, ne pomenita ravnanja, ki bi upravičevalo izdajo začasne odredbe zaradi nevarnosti onemogočanja uveljavitve terjatve.
VSL Sklep I Cp 2919/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sam obstoj drugih izvršilnih postopkov zoper dolžnika ne predstavlja subjektivne nevarnosti odtujitve premoženja, temveč le potrjuje dolžnikovo nezmožnost ali neplačevanje obveznosti.
VSL Sklep I Cp 2904/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni zadostila dokaznemu bremenu glede neznatnosti škode, ki jo toženi stranki povzroča prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža.
VSM Sklep I Cpg 411/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj bilančni podatki o finančnem stanju družbe izkazujejo le objektivno nevarnost, ne pa tudi subjektivne nevarnosti (namernega izogibanja plačilu), za katero je potreben dokaz o konkretnih dejanjih razpolaganja s premoženjem.
VSL Sklep I Cpg 722/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved razpolaganja z nepremičnino ni avtomatično neznatna škoda, temveč je treba v vsakem primeru presoditi konkretne posledice za lastnika.
VSL Sklep I Cp 2130/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko premoženje, s katerim dolžnik razpolaga v škodo upnika, predstavlja tudi kupnina na računu tretje osebe, če je bila ta sredstva predmet dogovora o investiranju in vračilu.
VSL Sklep IV Ip 2539/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je zmotno zahtevalo, da mora upnik dokazati, da preostalo premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo terjatve.
VSL Sklep II Cp 1725/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi dolžniku prepovedali vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, saj je vložitev predloga za stečaj pravica in obveznost dolžnika v primeru insolventnosti (231. člen ZFPPIPP).
VSL Sklep I Cp 1195/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni uspela verjetno izkazati nevarnosti, da bi tožena stranka s konkretnimi ravnanji zmanjševala svoje premoženje, zato je bil predlog zavrnjen.
VDSS Sklep Pdp 393/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba presojo o tem, ali omejitev razpolaganja z nepremičnino predstavlja neznatno škodo za dolžnika, opraviti v vsakem primeru posebej glede na okoliščine konkretne zadeve.
VSL sklep I Cp 969/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog, ker unovčenje premoženja v okviru redne likvidacije družbe samo po sebi ne pomeni nevarnega razpolaganja, ki bi upravičevalo začasno odredbo, če predlagana odredba ne bi preprečila same likvidacije.
VSL sklep I Cpg 1298/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji neznatne škode upoštevalo razmerje med blokiranim zneskom in preostalimi razpoložljivimi sredstvi dolžnika, ki so zadostna za zadovoljitev njegovih vsakodnevnih potreb.
VSL sklep I Cp 587/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je začasna odredba po 3. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ namenjena preprečitvi izplačila z dolžnikovega računa, zato je predlog za zadržanje sredstev na računu tožeče stranke (upnika) nedopusten.
VSC sklep Cp 94/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je utemeljilo, da je bila terjatev izkazana z visoko stopnjo verjetnosti na podlagi posojilnih pogodb, zato zaslišanje tožencev ni bilo potrebno za razjasnitev dejanskega stanja.
VSL sklep II Cp 406/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v postopku na prvi stopnji ni podal ustreznih trditev o konkretnem dolžnikovem ravnanju, ki bi utemeljevalo nevarnost onemogočanja uveljavitve terjatve.
VSL sklep I Cpg 84/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba o prodaji premoženja dolžnika brez konkretnih dokazov o nameri onemogočanja izterjave ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSL sklep I Cp 265/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zaprtje transakcijskega računa samo po sebi ne dokazuje skrivanja premoženja, če upnik ne poda dodatnih trditev o dolžnikovem premoženjskem stanju ali drugih dolgovih.
VSL sklep I Cpg 1340/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji nevarnosti upoštevalo modus operandi dolžnika, ki je s sklepanjem preživninskih sporazumov in prenosom premoženja sistematično zmanjševal svojo premoženjsko maso z namenom oškodovanja upnikov.
VSL sklep I Cp 2962/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Če so že izpolnjeni pogoji za neposredno izvršbo denarne terjatve, ni več mogoče izdati začasne odredbe za zavarovanje, saj je ta namenjena varstvu terjatve le do trenutka, ko postane izvršljiva.
VSM sklep I Ip 728/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnika nista uspela izkazati subjektivne nevarnosti zgolj s sklicevanjem na dolžničino namero oddaje nepremičnine v najem za določeno obdobje.
VSL sklep II Cp 2157/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da začasna odredba ne ustvarja zastavne pravice, temveč le ohranja premoženjsko stanje za potrebe bodoče izvršbe.
VSL sklep I Cpg 1607/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj zatrjevanje dolžnikovega prikrivanja premoženja v drugih postopkih (npr. zapuščinskem) brez izkazanih konkretnih ravnanj v smeri odtujitve ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti.
VSL sklep I Cp 2080/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela izkazati verjetnosti obstoja terjatve, saj ni predložila dokazov o obstoju pisne odredbe za izplačilo sredstev, niti dokazov o dejanskem nakazilu sredstev na račune tožencev.
VDSS sklep Pdp 673/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče ne sme zavrniti predloga za začasno odredbo zgolj na podlagi domneve, da upnik višje varščine ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu varščine v domeni upnika.
VSL sklep I Cpg 724/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nevarnost za uveljavitev terjatve je izkazana, če dolžnik že odtujuje nepremičnine in aktivno deluje v smeri prodaje ali obremenitve preostalega premoženja, hkrati pa ne izkaže obstoja drugega premoženja, iz katerega bi se upnik lahko poplačal.
VSL sklep I Cp 1007/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločalo o dopustnosti prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine kot sredstva zavarovanja terjatve iz naslova skupnega premoženja.
VSL sklep I Cp 1322/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker upnik ni izkazal nevarnosti dolžnikovega aktivnega ravnanja z nepremičnino, niti ni izkazal, da bi dolžniku z odredbo nastala le neznatna škoda, saj je prepoved razpolaganja hud poseg v lastninsko pravico.
VDSS sklep Pdp 200/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zavarovanje terjatve s prepovedjo odtujitve nepremičnine, ker nepremičnina ni bila v lasti dolžnika, temveč tretje osebe.
VSL sklep I Cpg 92/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sodišče ni izdalo začasne odredbe, ker upnik v fazi postopka ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve do toženih strank.
VDSS sklep Pdp 131/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je vsak poseg v lastninsko pravico z začasno odredbo (prepoved odtujitve in obremenitve) objektivno škodljiv za lastnika, tudi če je nepremičnina že obremenjena s hipoteko, zato upnik ni uspel izkazati neznatnosti škode.
VSL sklep I Cpg 1606/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da trditve o insolventnosti dolžnika in nezadostnosti njegovega premoženja za poplačilo vseh upnikov niso zadostne za izkaz nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, če ni izkazano dolžnikovo ravnanje, usmerjeno v skrivanje ali odtujevanje premoženja.
VSL sklep I Cpg 1525/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za dodatno začasno odredbo, ker upnik ni izkazal potrebe po dodatnem zavarovanju, poleg tega pa je bila že izdana začasna odredba po svoji vrednosti zadostovala za zavarovanje sporne terjatve.
VDSS sklep Pdp 1055/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za zavarovanje terjatve zadostna stopnja verjetnosti, ne pa nujno izključitev verjetnosti morebitnih ugovorov zoper njo.
VSL sklep I Cp 2534/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved razpolaganja z nepremičnino predstavlja poseg v lastnino, ki ga ni mogoče avtomatično šteti za neznatno škodo, zato so za takšno trditev potrebne konkretne navedbe in dokazi.
VSL sklep II Cp 2459/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da najemnik z začasno odredbo ne more zavarovati svojega položaja najemnika napram morebitnemu kupcu nepremičnine, saj je predmet zavarovanja lahko le realizacija denarne terjatve.
VSL sklep II Cp 2240/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti terjatve iz skupnega premoženja upoštevalo ugovore toženke glede višine zneska in začasno odredbo delno omejilo na znesek, ki ga je štelo za verjetno izkazanega.
VSL sklep II Cp 2146/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni izkazala pogojev za zavarovanje denarne terjatve v okviru civilne delitve skupnega premoženja.
VSM sklep I Cp 287/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo začasno odredbo, ker upnik ni verjetno izkazal elementov odškodninske odgovornosti članov organa vodenja družbe, zlasti ne vzročne zveze in višine škode.
VSL sklep I Cpg 838/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, temveč je temeljila zahtevek na zgolj potencialni škodi.
VSL sklep I Cp 1651/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev verjetno izkazana na podlagi predloženih dokazov, ki utemeljujejo navedbe o spregledu pravne osebnosti, dokončna odgovornost družbenikov pa bo predmet dokaznega postopka.
VSL sklep I Cp 1506/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zavarovanje z rubežem poslovnega deleža, ker je poslovni delež v lasti družbenika (tretje osebe), ne pa v lasti dolžnika (pravne osebe).
VSL sklep II Cpg 527/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker upnik ni izkazal nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena, pri čemer je napačno štelo, da dolžnik s terjatvijo iz naslova priznane ločitvene pravice v stečaju ne razpolaga.
VSL sklep I Cp 1232/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji neznatne škode pri prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine presoditi vse konkretne okoliščine, vključno z obstoječimi obremenitvami na nepremičnini, in se opredeliti do ugovorov stranke glede posega v lastninsko pravico.
VSL sklep I Cp 1187/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker so bile nepremičnine že obremenjene s pogodbeno prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist preživljalca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato odredba ne bi dosegla namena zavarovanja.
VSL sklep I Cp 1135/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obremenitev ene nepremičnine s hipoteko v okviru najema kredita ne predstavlja zadostnega dokaza o nevarnosti onemogočanja terjatve, če dolžnik razpolaga s preostalim obsežnim premoženjem.
VSL sklep I Cpg 210/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali blokada transakcijskega računa dolžnika sama po sebi zadostuje za izkaz nevarnosti po 270. členu ZIZ, in poudarilo potrebo po izkazanosti konkretnega ravnanja dolžnika, ki vodi v ogroženost izterjave.
VSM sklep I Cpg 27/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik mora za oprostitev dokazovanja nevarnosti konkretno argumentirati in dokazati okoliščine, iz katerih izhaja, da dolžnik z izdajo odredbe ne bi utrpel škode; zgolj zatrjevanje, da lastnik ohranja določena upravičenja, za to ne zadostuje.
VSL sklep I Cp 196/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo začasno odredbo s prepovedjo razpolaganja z dolžničinimi sredstvi, ki so se nahajala na transakcijskem računu tretje osebe, saj so ta sredstva predstavljala dolžničino premoženje iz naslova kupnine.
VSL sklep I Cp 3505/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil predlog za začasno odredbo zavrnjen, ker tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve iz naslova denarnega povračila zaradi domnevno nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 1651/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da prepoved razpolaganja z nepremičnino posega v bistveni element lastninske pravice, zato takšnega posega praviloma ni mogoče šteti za neznatno škodo za lastnika.
VSL sklep I Cp 3401/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da skupno premoženje in dolgovi nastanejo po samem zakonu, zato dejstvo, da zakonec ni želel prevzeti poroštva za kredit, ne izključuje njegove odgovornosti za pasivo skupnega premoženja.
VSL sklep II Cp 3134/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obstoj subjektivne nevarnosti v kontekstu navedb o prezadolženosti dolžnika in domnevnega odtujevanja premoženja iz družb v njegovi lasti.
VSL sklep I Cpg 1812/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izjava dolžnika, da nepremičnine nima namena odtujiti, ne pomeni, da bo z začasno odredbo utrpel neznatno škodo, temveč kvečjemu kaže na to, da ni razlogov za poseg v njegovo lastninsko pravico.
VSL sklep II Cp 2917/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnikovo neizkazovanje verjetnosti terjatve pomeni neobstoj zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, tudi če upnik meni, da so njegove listine verodostojne.
VSL sklep I Cpg 1678/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji odškodninske odgovornosti članov organov vodenja presojati, ali je bilo zavarovanje kredita z lastnimi menicami kreditojemalca glede na takratne razmere ustrezno ali pa bi morali biti zagotovljeni dodatni zavarovalni instrumenti.
VSL sklep I Cpg 1560/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker so bile trditve dolžnika, podprte z podpisanimi listinami, bolj verjetne od trditev upnika, s čimer pogoj verjetnosti obstoja terjatve ni bil izpolnjen.
VSL sklep I Cp 2107/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je pojasnilo, da za izkazanost nevarnosti po 2. odstavku 270. člena ZIZ ni potrebno dokazovati dolžnikovega namena oškodovanja upnika, temveč zadošča objektivna ogroženost uveljavitve terjatve zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem.
VSL sklep II Cp 2012/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik nima drugega premoženja razen tistega, ki je že predmet izvršbe, ne zadostuje za izkaz nevarnosti, če ni izkazano dolžnikovo aktivno ravnanje, usmerjeno v izogibanje plačilu.
VSL sklep II Cp 1769/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je presodilo, da obremenjevanje nepremičnin z več hipotekami in kapitalska povezanost z družbami v tujini utemeljujeta nevarnost, da bo dolžnik onemogočil poplačilo terjatve, kar presega običajen način poslovanja.
VSL sklep I Cpg 708/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba o odsvojitvi poslovnega deleža sorodniku brez pojasnila o naravi pravnega posla (brezplačnost ali plačilo) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSL sklep I Cpg 620/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da dolžniku zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine nastane le neznatna škoda, ker je razpolaganje s skupnim premoženjem že sicer zakonsko omejeno do njegove razdelitve.
VSL sklep II Cp 1021/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da izročitev zemljiškega pisma ustanovitelju ni neposredno izvrševanje sodne oblasti, zato je v to dejanje mogoče poseči z začasno odredbo, da se prepreči njegova izročitev dolžniku.
VSL sklep II Cp 303/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trditev o preusmeritvi kupnine na račun druge družbe ne zadošča za izkaz nevarnosti, saj ni bila podana konkretna povezava z onemogočanjem poplačila terjatve.
VDSS sklep Pdp 3000/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj navedba o možnosti preusmeritve kupnine od prodaje nepremičnine na drugo povezano družbo ne zadostuje za izkaz nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VDSS sklep Pdp 298/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve nepremičnine ni bil utemeljen, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja odškodninske terjatve iz naslova delavčeve odgovornosti.
VDSS sklep Pdp 165/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj prodaja nepremičnin ne pomeni nujno nevarnosti za uveljavitev terjatve, če upnik ne izkaže, da bo zaradi tega dolžnik postal plačilno nesposoben ali da bo premoženje postalo nedosegljivo za izvršbo.
VSL sklep I Cp 136/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj blokada transakcijskih računov, nizek dobiček ali obstoj hipotek na nepremičninah brez navedb o časovnem okviru in namenu teh obremenitev ne zadoščajo za izkaz subjektivne nevarnosti po 270. členu ZIZ.
VSK sklep Cpg 242/2013 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZIZ · 270. člen -
Sodišče je pri presoji sorazmernosti zavarovanja omejilo prepoved razpolaganja le na eno vozilo, saj je ocenilo, da zavarovanje z več vozili presega obseg, potreben za zavarovanje terjatve iz naslova odpravnine.
VDSS sklep Pdp 1113/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj odtujitev poslovnega deleža, ne da bi bila izkazana njegova vrednost v razmerju do višine terjatve in glede na obstoj drugega dolžnikovega premoženja (nepremičnin), ne izkazuje nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSL sklep II Cp 2520/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da slabo premoženjsko stanje dolžnika v povezavi z verjetno izkazano namero po odtujitvi nepremičnin utemeljuje nevarnost oteženega poplačila terjatve.
VSL sklep I Cp 2270/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je znižalo znesek zavarovanja v začasni odredbi, ker je dolžnik del terjatve (odpravnino) že plačal, zato je bila prvotna odredba nesorazmerna z višino dejansko neporavnanega dolga.
VDSS sklep Pdp 795/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker tožnika nista izkazala verjetnosti terjatve do prve toženke, saj je bila izpolnitev prejeta v okviru asignacijskega razmerja.
VSL sklep I Cp 1752/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se izvršilnemu sodišču naložilo zadržanje izplačila kupnine pred pravnomočnostjo sklepa o njeni razdelitvi.
VSL sklep I Cp 1800/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 271. člen -
Sodišče je presodilo, da zaradi predhodne obremenitve nepremičnine s pogodbeno prepovedjo odtujitve in obremenitve dolžniku z izdajo začasne odredbe ne bi nastala več kot neznatna škoda.
VSL sklep I Cp 1945/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker predlagani ukrep (plačevanje obresti po kreditnih pogodbah) ni bil primeren za zavarovanje denarne terjatve, saj ni pripomogel k uspešnejši bodoči izvršbi.
VSL sklep I Cpg 487/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke ni dolžno razpisati naroka za presojo verjetnosti terjatve.
VSL sklep II Cp 3269/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da dolžnik zaradi že obstoječih visokih hipotekarnih obremenitev z začasno odredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičnino ne bo utrpel znatne škode.
VSL sklep II Cp 197/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vnovčevanje likvidacijske mase in poplačilo upnikov s strani likvidacijskega upravitelja ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ, saj gre za zakonito izpolnjevanje nalog v postopku likvidacije, ne pa za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem.
VDSS sklep Pdp 1231/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev pologa sodnega depozita na poziv sodišča ne pomeni ravnanja, ki bi upravičevalo izdajo začasne odredbe zaradi nevarnosti otežene izterjave.
VSL sklep II Cp 2796/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot primerno obliko zavarovanja denarne terjatve potrdilo prepoved izplačila denarnih sredstev z računa dolžnika do višine zavarovane terjatve.
VDSS sklep Pdp 1048/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnica ni konkretizirala premičnin, s katerimi toženi stranki ne bi smeli razpolagati, zaradi česar odredbe ni bilo mogoče izvršiti.
VDSS sklep Pdp 1045/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upnik konkretizirano navesti okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi učinke začasne odredbe na dolžnika, saj je trditev o neznatni škodi brez argumentacije presplošna.
VSL sklep I Cp 2971/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj brezposelnost dolžnika in domnevna odtujitev skupnega premoženja, ki ni bila dokazana, ne pomenita nujno subjektivne nevarnosti, če ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve.
VSL sklep I Cp 2357/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izpolnjevanje zakonskih obveznosti likvidacijskega upravitelja, kot sta poplačilo upnikov in vnovčevanje likvidacijske mase, ne pomeni dolžnikovega nedovoljenega razpolaganja s premoženjem v smislu 2. odstavka 270. člena ZIZ.
VSL sklep II Cp 1299/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik od toženke zahteval zagotovitev določenega odvetnika in oprostitev plačila stroškov, saj takšna zahteva ne predstavlja ustreznega sredstva za zavarovanje denarne terjatve.
VSL sklep II Cp 977/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo zoper ZPIZ, saj zaradi njegovega statusa javne osebe in narave poslovanja ni izkazana nevarnost, da terjatev iz naslova starostne pokojnine ne bi bila izplačana.
VDSS sklep Psp 77/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je neutemeljeno štelo, da prepoved razpolaganja z nepremičninami avtomatično pomeni za dolžnika škodo, večjo od neznatne, zgolj zato, ker je bila nepremičnina zgrajena z namenom prodaje.
VSL sklep I Cp 168/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu, ker je v predlogu za začasno odredbo dokaze označila le s frazo „kot doslej“, ne da bi pojasnila njihovo vsebino in povezavo z zatrjevano nevarnostjo.
VSL sklep I Cpg 1409/2011, enako VSL sklep I Cpg 1410/2011 in VSL sklep I Cpg 1411/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sodni preudarek po 8. členu ZPP ni dokazno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče nadomestiti pomanjkljivo izkazano verjetnost terjatve ali nevarnosti v predlogu.
VSL sklep I Cpg 1142/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik nima sredstev za izplačilo plač in obremenjuje nepremičnine s hipotekami, ne izkazuje subjektivne nevarnosti, temveč le objektivno stanje dolžnikovega premoženja.
VDSS sklep Pdp 1096/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker toženkino odtujevanje nepremičnin ni ogrozilo izterjave terjatve, saj je njeno preostalo premoženje zadoščalo za poplačilo.
VSL sklep I Cpg 1188/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da višina vtoževane terjatve (v tem primeru okoli 6.000 EUR) sama po sebi lahko kaže na to, da bi bila dolžnikova škoda zaradi blokade sredstev neznatna, kar vpliva na izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe.
VDSS sklep Pdp 1052/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti za uveljavitev terjatve zgolj s trditvami o nenaklonjenem odnosu med strankama in prenosom poslovanja na povezano družbo na istem naslovu.
VDSS sklep Pdp 969/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da začasna odredba ne more segati na premoženje, ki ni v lasti dolžnika, kar je bistvena omejitev pri izbiri sredstev zavarovanja.
VSL sklep I Cpg 952/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje dohodkov in obstoj hipoteke na nepremičnini ne predstavljata aktivnega ravnanja dolžnika, ki bi utemeljevalo nevarnost za uveljavitev terjatve.
VDSS sklep Pdp 953/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj predkupne pravice ne izključuje nujnosti začasne odredbe, saj ta ne preprečuje vseh oblik razpolaganja z nepremičnino, poleg tega pa je treba upoštevati tudi premoženje v tujini, kjer je izvršba otežena.
VSL sklep II Cp 3179/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj višina terjatve ne dokazuje subjektivne nevarnosti, ki bi upravičevala poseg v dolžnikovo lastninsko pravico z začasno odredbo.
VSL sklep I Cpg 974/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarno ravnanje dolžnika opredelilo zavestno ustavitev poslovanja, zmanjševanje osnovnega kapitala, prerazporeditev delavcev in izstop večine družbenikov v situaciji, ko je bil prihodek iz poslovanja edino premoženje za poplačilo terjatve.
VSL sklep I Cpg 265/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je tožena stranka v postopku preoblikovanja iz društva v fundacijo, ne pomeni avtomatičnega izpolnjevanja pogoja otežene uveljavitve terjatve.
VDSS sklep Pdp 749/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razvezana zakonska zveza, nesoglasja med strankama, toženkina izjava o neplačilu in obstoj predhodne prepovedi odtujitve na nepremičnini ne predstavljajo zadostnega dokaza o nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSC sklep Cp 579/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da statusno preoblikovanje društva v fundacijo samo po sebi ne predstavlja nevarnosti za poplačilo denarne terjatve, saj se s tem ne spreminja premoženjsko stanje dolžnika.
VDSS sklep Pdp 706/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nizka pokojnina dolžnika ne zadostuje za utemeljitev subjektivne nevarnosti, saj mora upnik izkazati dolžnikovo aktivno ravnanje, s katerim ta onemogoča poplačilo terjatve.
VSL sklep I Cp 2586/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Začasna odredba za zadržanje denarnih sredstev ne ščiti upnika pred prisilnimi izvršbami drugih upnikov, saj organizacija za plačilni promet terjatve poravnava po vrstnem redu prejema sklepov.
VSL sklep I Ip 1202/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj starost dolžnikov in dejstvo, da ne moreta več sama obdelovati kmetije, ne pomenita aktivnega ravnanja, ki bi utemeljevalo nevarnost odtujitve premoženja za potrebe izdaje začasne odredbe.
VSL sklep II Cp 1547/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poskusi odtujitve nepremičnine (podaritev, prodaja prek spleta) predstavljajo ravnanje, ki utemeljuje nevarnost onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
VSL sklep I Cp 723/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved razpolaganja z nepremičnino posega v lastnikovo razpolagalno upravičenje, zato neznatne škode ni mogoče utemeljevati z dejstvom, da lastnik v nepremičnini še vedno lahko biva ali jo oddaja.
VSL sklep I Cp 4745/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopek, ker ni obrazložilo, zakaj upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, čeprav je ta v postopku predložil obsežno dokumentacijo.
VSL sklep I Cpg 1430/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnik ni dokazal aktivnega ravnanja toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje nepremičnin, temveč se je skliceval le na domnevno slabo finančno stanje dolžnika.
VDSS sklep Pdp 1372/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj objektivna nelikvidnost dolžnika ne zadošča za izdajo začasne odredbe, če ni izkazano konkretno aktivno ravnanje dolžnika, ki bi oteževalo izterjavo.
VDSS sklep Pdp 1333/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanja dolžnika, ki pomenijo kršitev pogodbe, niso zadostna za izdajo začasne odredbe, če ne izkazujejo nevarnosti za dolžnikovo sposobnost poplačila dolga.
VSL sklep I Cp 3673/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve, ker je bila prednostna zaznamba vrstnega reda v korist tretjega pravno upravičena, kar je izničilo učinek upnikovega zavarovanja.
VSM sklep I Ip 1266/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je oseba zakonec dolžnika in da premoženje predstavlja skupno premoženje, ne zadošča za izkaz nevarnosti, če ni podanih konkretnih dokazov o nameri te osebe, da bo razpolagala s premoženjem v škodo upnika.
VSL sklep I Cp 2175/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik, ne preprečuje izdaje začasne odredbe s prepovedjo odtujitve ali obremenitve, saj odredba učinkuje proti dolžniku.
VSL sklep I Cp 905/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog, ker tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve (neizpolnjevanje pogojev za pokojnino) niti nevarnosti za njeno uveljavitev, saj je toženec javni zavod, za katerega jamči Republika Slovenija.
VDSS sklep Psp 26/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oglaševanje in prodaja nepremičnin s strani gospodarskega subjekta, ki se s tem ukvarja, pomeni le spreminjanje oblike premoženja in ne utemeljuje nevarnosti za bodočo izvršbo.
VSK sodba in sklep Cpg 203/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo uporabo razširjene razlage pogojev za začasno odredbo, ki bi izhajala iz sodne prakse Sodišča ES, saj se ta nanaša na specifične postopke proti institucijam Skupnosti in ne na odškodninske spore med gospodarskimi družbami.
VSL sklep I Cpg 981/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije natančno razmejiti pravno naravo terjatve, saj je od tega odvisna utemeljenost zavarovanja zoper konkretno pravno osebo.
VSM sklep I Ip 450/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da negativno stanje na računu kupca nepremičnine ne izključuje nevarnosti otežene izterjave, če dolžnik razpolaga s premoženjem na način, ki upniku onemogoča učinkovito poplačilo po pridobitvi izvršilnega naslova.
VSL sklep I Cpg 278/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik ni izključni lastnik nepremičnine, ne pomeni avtomatičnega nastanka škode, ki bi presegala neznatno pri presoji utemeljenosti začasne odredbe.
VSL sklep II Cp 947/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da težave s tekočo likvidnostjo in blokade transakcijskih računov same po sebi ne pomenijo, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo.
VSK sklep Cpg 29/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj vprašanje višine terjatve ne opravičuje izdaje začasne odredbe, če ni izkazana subjektivna nevarnost za izvedbo uspeha postopka.
VSK sklep Cpg 105/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je bila zahtevana prepoved razpolaganja s celotnim zneskom v izvršilnem postopku nesorazmerna z višino terjatve upnika.
VSC sklep Cp 779/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo začasno odredbo, ker je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo le na premoženjsko stanje tožene stranke, ne da bi ugotovilo konkretno ravnanje, ki bi oteževalo uveljavitev terjatve.
VSC sklep Cpg 131/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker zgolj namera dolžnika, da odproda poslovno nepotrebne nepremičnine, ne predstavlja nevarnosti za uveljavitev terjatve, če dolžnik izkazuje pozitivno premoženje.
VSK sklep I Cpg 93/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo dolžnikove namere prodaje nepremičnin za izboljšanje likvidnosti ne utemeljuje nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, če ni izkazano, da bo dolžnik prejeto kupnino odtujil ali kako drugače prikril.
VSK sklep II Ip 27/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da prepoved odtujitve in obremenitve osmih nepremičnin predstavlja več kot neznatno škodo, zato upnik ni oproščen trditvenega bremena glede nevarnosti onemogočitve uveljavitve terjatve.
VSL sklep III Cp 425/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot primer ravnanja, ki utemeljuje nevarnost po 2. odstavku 270. člena ZIZ, prepoznalo dolžnikovo odtujevanje nepremičnin, pri čemer s kupnino ne poravnava svojih obveznosti do upnika.
VSK sklep II Cpg 200/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je tožeča stranka zahtevala prepoved razpolaganja s premoženjem, ki ni bilo v lasti dolžnika, temveč v lasti tožeče stranke.
VSK sklep I Cpg 292/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se dolžnikoma prepovedala uporaba znamke, ker takšen ukrep ni bil primeren za zavarovanje denarne terjatve.
VSL sklep I Cpg 446/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje sredstev v proračunskih postavkah, izkazana izguba v proračunu ali odtujevanje zemljišč (če ni izkazano, da gre za neodplačno razpolaganje) ne utemeljujejo nevarnosti za bodočo izvršbo.
VSK sklep I Cpg 33/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot elemente nevarnosti upoštevalo dolžnikovo oglaševanje prodaje vseh premičnin, izogibanje plačilnim obveznostim in nezadostna sredstva na transakcijskih računih.
VDS sklep Pdp 105/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je nedenarno terjatev na izročitev pooblastila napačno poskušal zavarovati z odredbo, ki bi banki prepovedala izplačilo denarja, namesto da bi bila usmerjena v prepoved dolžniku, da sredstva izterja.
VSK sklep I Cp 1027/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker tožena stranka v postopku prisilne poravnave kljub prodaji izdelkov s popustom še vedno posluje in ustvarja dohodek, zato ni bila izkazana visoka stopnja nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VDS sklep Pdp 732/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino zaradi odsotnosti dolžnikovega subjektivnega delovanja ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
VSL sklep II Cp 2188/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje prodaje nepremičnine brez konkretnih dokazov (npr. objava oglasa) ne predstavlja zadostnega izkaza nevarnosti za izdajo začasne odredbe.
VSC sklep Cp 577/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj slabi bonitetni podatki in izguba poslovanja ne predstavljajo dolžnikovega aktivnega onemogočanja izterjave v smislu 270. člena ZIZ.
VDS sklep Pdp 906/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da postopek prisilne poravnave dolžnika predstavlja okoliščino, ki verjetno izkazuje nevarnost, da bo izterjava terjatve (v konkretnem primeru odpravnine) otežena.
VDS sklep Pdp 911/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razširitev začasne odredbe na dodatne nepremičnine, ker upnik ni pojasnil, zakaj že izdana začasna odredba na prvotnih nepremičninah ne bi zadoščala za zavarovanje terjatve.
VSL sklep I Cp 129/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo način izvedbe zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, s smiselno uporabo pravil o rubežu oziroma zavarovanju na takšnih nepremičninah.
VDS sklep Pdp 1878/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri kumulaciji primarnega in podrejenega zahtevka je verjetnost terjatve iz podrejenega zahtevka mogoče obravnavati neodvisno od statusa primarnega zahtevka, saj bi bila takšna presoja dopustna tudi, če bi bila začasna odredba predlagana pred uvedbo pravdnega postopka.
VSK sklep I Cpg 149/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru upnica ni verjetno izkazala višine škode, ki naj bi nastala kot izgubljeni dobiček, zato zahteva za izdajo začasne odredbe ni bila utemeljena.
VSL sklep II Cp 693/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo tudi določbe 19. člena ZDSS, ki omogočajo izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti za preprečitev samovoljnega ravnanja ali nenadomestljive škode.
VDS sklep Pdp 375/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru upnika nista izkazala verjetnosti terjatve do komplementarja, saj ga predhodno nista pozvala k izpolnitvi denarne obveznosti, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da terjatev kot denarna sploh ne obstaja.
VSL sklep III Cp 1208/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da samo obstoječe stvarno jamstvo (npr. hipoteka) ne pomeni avtomatične prepovedi razpolaganja s stvarjo, saj bistvo stvarnega jamstva ni v omejitvi razpolaganja, temveč v obremenitvi v korist upnika.
VSL sklep I Cpg 1429/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izbris družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve z ZGD (po ZFPPod) sam po sebi ne izkazuje subjektivne nevarnosti za oteženo izterjavo terjatve, saj gre za zakonsko posledico, ki dolžnikov ne odvezuje odgovornosti za obveznosti.
VSL sklep I Cp 886/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na nepremičninah, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka in so bile zaradi že vpisane prepovedi razpolaganja izvzete iz pravnega prometa.
VSL sklep I Cpg 472/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik zahteval plačilo dela denarne terjatve, ker takšen ukrep presega namen zavarovanja in pomeni poseg v vsebino same terjatve pred pravnomočno odločitvijo.
VSL sklep I Cp 1856/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na nepremičninah, ker upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, ki je nujen procesni pogoj za uspeh predloga.
VSL sklep I Cp 1090/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno presodilo verjetnost terjatve zaradi zmotnega izračuna zastaralnega roka, zaradi česar ni opravilo celovite presoje vseh pogojev za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 686/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen pri družinskem članu in ni poravnal računa, ne zadošča za izkaz nevarnosti po 2. odstavku 270. člena ZIZ.
VSL sklep III Cp 565/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na vrednostnih papirjih, ker upnik ni izkazal, da sta toženca lastnika predmetnih vrednostnih papirjev.
VSL sklep I Cp 647/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve niti nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve zaradi dolžničinega razpolaganja s premoženjem onemogočena ali otežena.
VSL sklep III Cp 538/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da uporaba več različnih žigov podjetja s strani dolžnika, s čimer slednji spravlja upnike v zmoto, sama po sebi ne pomeni nevarnosti odtujitve premoženja, ki bi upravičevala začasno odredbo.
VSL sklep II Cpg 141/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, kljub temu da je verjetnost obstoja terjatve izkazal.
VSL sklep II Cpg 51/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopkovna pravila, ker ni obrazložilo odločitve glede pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval za utemeljitev začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1516/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da začasna odredba ne sme posegati v osnovna sredstva dolžnika v nasprotju z zakonskimi omejitvami izvršbe.
VSL sklep I Cpg 1478/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker cilj predlaganih ukrepov (prepoved odtujitve nepremičnin in splošna prepoved povzročanja škode) ni bil v neposredni zvezi z zavarovanjem konkretne denarne terjatve.
VSL sklep II Cp 1947/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni izkazal nevarnosti za uveljavitev terjatve niti ni ovrgel možnosti nastanka nesorazmerne škode za dolžnika.
VSL sklep III Cp 1968/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj višina tožbenega zahtevka in dolžnikova plačilna nesposobnost ne utemeljujeta subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1445/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je verjetnost terjatve do dolžnika kot družbenika utemeljilo na podlagi indicov o zlorabi kapitalske družbe in spregledu pravne osebnosti.
VSL sklep I Cp 1830/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila začasna odredba zoper drugo toženo stranko zavrnjena, ker tožeča stranka ni uspela izkazati, da je prenos poslovanja in sredstev s prve na drugo toženo stranko dejansko usmerjen v preprečitev bodoče izvršbe.
VSK sklep Cp 97/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik ni prepisal nepremičnine nase, ne predstavlja zadostnega dokaza o subjektivni nevarnosti za skrivanje premoženja v smislu 270. člena ZIZ.
VSK sklep Cp 602/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je začasno odredbo izdalo ob upoštevanju izkazane visoke denarne terjatve in dolžnikovega priznanja obstoja dolga.
VSC sklep Cp 1223/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno odredbo s prepovedjo dostopa do bančnih sefov, ker je imel upnik na podlagi izvršljivega notarskega zapisa možnost takojšnje izvršbe na premičnine v sefih.
VSL sklep III Cp 1330/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da upnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da bi dolžnik z odtujitvijo nepremičnin in projektne dokumentacije onemogočil uveljavitev denarne terjatve.
VSL sklep II Cpg 975/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni mogel doseči zavarovanja terjatve do dolžnika (hčerinske družbe) na podlagi terjatve, ki jo je imel do njene ustanoviteljice (matične družbe).
VSL sklep II Cpg 969/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da subjektivna nevarnost kot predpostavka začasne odredbe ne zahteva dokazovanja dolžnikovega namena onemogočiti izterjavo, temveč zgolj objektivno možnost, da dolžnikovo ravnanje oteži izvršbo.
Sklep III Ips 78/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zadosten dokaz o verjetnosti terjatve štelo dolžnikov pisni zapis na blagajniškem prejemku o obveznosti plačila denarnega zneska.
VDS sklep Pdp 456/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predlagatelj ni izkazal verjetnosti terjatve, tožena stranka pa je izkazala nastanek škode zaradi onemogočenega najemanja kreditov za dokončanje investicije.
VSM sklep Cpg 186/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik je v konkretnem primeru napačno predpostavljal, da mu pri predlogu za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo razpolaganja s premičninami ni treba natančno opredeliti predmetov, če ne dokazuje nevarnosti otežitve izterjave.
VSM sklep Cpg 392/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da prodaja nepremičnin, izvedena s soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ne predstavlja namernega ravnanja dolžnika za otežitev poplačila upnika.
VSM sklep Cpg 251/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo nove začasne odredbe, ker upnik ni izkazal nevarnosti, saj je bila za isto terjatev že izdana začasna odredba, neizvršitev le-te pa sama po sebi ne utemeljuje potrebe po novem zavarovanju.
VSL sklep II Cp 361/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zavarovanje denarne terjatve, ker je bila ta že ugotovljena s pravnomočno sodbo, kar izključuje pravni interes za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cp 968/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pogojev za začasno odredbo napačno spregledalo določbo o neznatni škodi, saj je zadevo obravnavalo zgolj skozi prizmo nevarnosti onemogočanja izterjave.
VSL sklep II Cp 183/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dolžnikova zamuda pri plačilu obveznosti, ki terja sodno izterjavo, ne zadošča za dokaz subjektivne nevarnosti, potrebne za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep Cpg 72/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da dolžnik razpolaga z nepremičninami, ne pomeni nujno namernega zmanjševanja premoženja, če upnik ne izkaže konkretnega namena dolžnika za onemogočanje izterjave.
VSM sklep Cpg 390/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je nevarnost za bodočo izvršbo podana, če mora upnik terjatev uveljavljati v tujini, pri čemer mora biti ta okoliščina v postopku ustrezno dokazana.
VSM sklep Cpg 253/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje ni zadostno raziskalo dejanskega stanja glede obstoja nevarnosti in morebitne nesorazmernosti škode, ki bi dolžniku nastala z blokado sredstev na žiro računih.
VSL sklep I Cp 862/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nerezidenčni račun sam po sebi ne izključuje nevarnosti, da bo izvršba morala potekati v tujini, če na računu ni zagotovljenih sredstev za poplačilo terjatve.
VSM sklep Cpg 311/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik ni izkazal verjetnosti terjatve zaradi neskladij med datumi sklenitve pogodb in obračuni obrokov, prav tako pa ni izkazal dolžnikovega namena onemogočanja izterjave zgolj s tem, da dolžnik ni prevzel predmetov leasinga.
VSM sklep Cpg 74/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni z ustreznimi dokazili izkazal verjetnosti celotnega zneska terjatve, pri čemer je sodišče zavrnilo upnikovo naknadno predložitev dokazil v pritožbenem postopku.
VSM sklep Cpg 288/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da je za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 265. člena ZIP ključna verjetnost, da dolžniku z odredbo ne bo nastala znatnejša škoda, pri čemer dokazno breme za to trditev nosi predlagatelj.
VSL sklep II Cp 1137/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni izkazal subjektivne nevarnosti za uspešnost bodoče izvršbe, saj svojih navedb o blokadi dolžnikovega računa in namenu onemogočanja izterjave ni podprl z ustreznimi dokazili.
VSM sklep Cpg 220/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da bi dolžnik s prelivanjem premoženja med povezanimi družbami zavestno onemogočal poplačilo terjatve.
VSM sklep Cpg 573/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da slabo finančno stanje dolžnika samo po sebi ne predstavlja zadostne podlage za izdajo začasne odredbe, če ni izkazano dolžnikovo aktivno ravnanje, usmerjeno v oškodovanje upnika.
VSM sklep Cpg 528/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je zoper dolžnika predlagan stečajni postopek, ne zadostuje za izkaz nevarnosti, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
VSL sklep Cpg 1803/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni uspel izkazati verjetnosti obstoja terjatve, ker je dolžnik ugovarjal opravljenim storitvam, upnik pa je predložil le pogodbe in fakture brez dokazil o dejanski izvedbi storitev.
VSL sklep Cpg 1834/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za utemeljenost predloga za začasno odredbo nujna subjektivna komponenta dolžnikovega ravnanja.
VSL sklep Cpg 562/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da v primeru obratovalnic, ki niso pravne osebe, kot stranka v pravnem razmerju nastopa imetnik obratovalnice (fizična oseba), zato je treba tožbo oziroma predlog razumeti v tem kontekstu.
VSL sklep Cpg 1469/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo določbe o nedenarnih terjatvah za primer, kjer je upnik predlagal začasno odredbo s prepovedjo vnovčenja akceptnega naloga za zavarovanje denarne terjatve.
VSL sklep Cpg 1316/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati verjetnosti subjektivne nevarnosti, saj zgolj navajanje možnosti dolžnikovega razpolaganja s terjatvijo brez konkretnih dokazov o nameri otežitve izvršbe ne zadošča za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep Cpg 399/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj visoka vrednost vtoževane terjatve sama po sebi ne predstavlja zadostne podlage za domnevo o obstoju nevarnosti otežene izterjave.
VSL sklep Cpg 908/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da mora upnik poleg obstoja terjatve konkretizirati subjektivno nevarnost dolžnikovega ravnanja oziroma utemeljiti, zakaj dolžniku z odredbo ne bi nastala več kot neznatna škoda.
VSL sklep Cpg 706/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja denarne terjatve, saj višina sredstev za sanacijo napak še ni bila znana.
VSM sklep Cpg 181/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti nevarnost konkretno obrazložena in raziskana, saj zgolj pavšalne navedbe ne zadoščajo za poseg v dolžnikovo premoženje.
VSL sklep Cpg 197/93 — Višje sodišče v Ljubljani