začasna omejitev gibanja prosilca za azil
Sentenca
Začasna omejitev gibanja prosilca za azil je ukrep, ki se lahko odredi, če je to potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti, preprečevanja nalezljivih bolezni, suma zlorabe azilnega postopka ali zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih oziroma premoženja (27. člen ZAzil). Pri presoji zakonitosti takšnega ukrepa sodišče ne ugotavlja kazenske odgovornosti prosilca, temveč preverja le obstoj zakonskih pogojev za omejitev gibanja. Ukrep je časovno omejen in mora biti sorazmeren z razlogi, ki ga utemeljujejo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot okoliščino, ki utemeljuje sum zlorabe postopka, štelo dejstvo, da prosilec ni zaprosil za azil ob vstopu v državo, temveč šele po policijskem prijetju zaradi nezakonitega prehoda meje.
Sodba I Up 6/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je sum zlorabe azilnega postopka utemeljen, če prosilec po nezakonitem vstopu v državo ni nemudoma zaprosil za azil, kar kaže na namen odložitve prisilne odstranitve.
Sodba I Up 1660/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri odmeri trajanja omejitve gibanja prosilcu za azil ne všteva čas, ki ga je prosilec že preživel v Centru za tujce na podlagi ukrepa odstranitve iz države.
Sodba I Up 1028/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil ukrep omejitve gibanja utemeljen s sumom zlorabe postopka, ker je prosilec vložil ponovno prošnjo za azil po pravnomočni zavrnitvi prve prošnje in v času, ko je že potekal postopek odstranitve iz države.
Sodba I Up 618/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila omejitev gibanja utemeljena zaradi neugotovljenega državljanstva, navajanja lažnih osebnih podatkov, neskladij med zatrjevanimi razlogi za beg in uradnimi podatki o vstopu v državo ter vložitve prošnje po daljšem obdobju legalnega bivanja.
Sodba I Up 261/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot sum zlorabe postopka zaradi odložitve odstranitve iz države prepoznalo situacijo, ko tujec prošnjo za azil vloži šele po izrečenem ukrepu prisilne odstranitve.
Sodba I Up 150/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil ukrep omejitve gibanja izrečen zaradi neposedovanja dokumentov za ugotavljanje istovetnosti in suma zlorabe azilnega postopka, ker je tožnik prošnjo vložil šele po petih dneh bivanja v Centru za tujce.
Sodba I Up 1683/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo omejitev gibanja v primeru, ko je prosilec izrazil namen za vložitev prošnje za azil šele po namestitvi v Center za tujce z namenom odstranitve iz države, kar je bilo ocenjeno kot sum zlorabe azilnega postopka.
Sodba I Up 1411/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo utemeljenost omejitve gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca, ki ni posedoval identifikacijskih dokumentov, in suma zlorabe azilnega postopka.
Sodba I Up 1370/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo ukrep omejitve gibanja, ker je prosilec azilni postopek utemeljeval na podlagi napačne istovetnosti, kar predstavlja zavajanje oziroma zlorabo postopka v smislu 36. člena ZAzil.
Sodba I Up 1313/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vložena kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine zadosten razlog za začasno omejitev gibanja prosilca zaradi ogrožanja premoženja.
Sodba I Up 1254/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da domneva nedolžnosti ne izključuje možnosti odreditve začasne omejitve gibanja prosilca za azil, saj predmet upravnega postopka ni ugotavljanje kazenske krivde, temveč varnostni razlogi.
Sodba I Up 1468/2004 — Vrhovno sodišče