začasna ureditev stanja v upravnem sporu
Sentenca
Začasna odredba za ureditev stanja (69. člen ZUS) je nujen ukrep, s katerim sodišče začasno uredi sporno pravno razmerje, če je to potrebno za preprečitev hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Sodišče mora pri presoji zahteve vselej vsebinsko pretehtati pogoje iz zakona in ne sme zavrniti predloga zgolj na podlagi formalne ugotovitve o samostojnosti upravnih postopkov. Odločitev mora temeljiti na konkretni presoji verjetne potrebnosti ukrepa in preprečevanju nastanka nepopravljive škode v predmetnem pravnem razmerju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo začasno odredbo, ker je tožnik z njo zahteval neposredno priznanje licence, ki mu je bila v upravnem postopku že zavrnjena, kar presega namen začasnega urejanja stanja.
Sklep I Up 1593/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je bil predmet upravnega spora procesni sklep, ki ne predstavlja vsebinskega pravnega razmerja, primernega za začasno ureditev.
Sklep I Up 144/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno ureditev stanja, ker zamenjava kritine na objektu ni bila neposredno povezana s spornim pravnim razmerjem, ki se je nanašalo na postopek legalizacije garaže.
Sklep I Up 1471/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za začasno ureditev stanja, ker je ocenilo, da predlagana vsebina (poziv k izplačilu odškodnine) ne sodi v okvir spornega razmerja in pomeni nedopusten poseg v odločitev o obliki vrnitve premoženja.
Sklep I Up 5/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo izdajo začasne odredbe, ker bi zahtevana zadržitev razdelitve sredstev v še odprtem javnem razpisu pomenila prejudic o glavni stvari.
Sklep I Up 1137/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za začasno odredbo, ker tožeča stranka ni izkazala dejanskega opravljanja notarske dejavnosti, temveč le priprave nanjo.
Sklep I Up 1348/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo začasno odredbo, ker prepoved razpolaganja z nepremičnino ni bila neposredno povezana z vsebino spora, ki se je nanašal zgolj na ničnost odločbe o zavrnitvi zahteve za odpravo razlastitve, ne pa na neposredno vračanje lastninske pravice.
Sklep I Up 570/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za ustavitev gradnje, ker tožnik ni verjetno izkazal nastanka konkretnih hujših škodljivih posledic, temveč je podal le splošne navedbe o vplivu gradnje na zdravje in vrednost nepremičnin.
Sklep I Up 733/2001 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila zahteva za začasno ureditev stanja zavrnjena, ker tožnik ni zadostno izkazal elementov nujnosti in posledic za odvrnitev hujše škode v zvezi s statusom tujca.
Sklep I Up 572/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ne sme zavrniti začasne odredbe zgolj zato, ker sta postopek izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja ločena in samostojna upravna postopka, ne da bi pri tem presodilo pogoje za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS.
Sklep I Up 94/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prepoved podelitve koncesije lahko predstavlja predmet začasne ureditve stanja, če je ta ukrep nujen za zavarovanje pravnega položaja tožnika v sporu.
Sklep I Up 1208/2000 — Vrhovno sodišče
-
Začasna odredba ni bila izdana, ker je tožnik zahteval ureditev razmerja z izvedencem, ki ni bilo predmet izpodbijanega upravnega akta.
Sklep I Up 432/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prepoved razpolaganja z nepremičnino v denacionalizacijskem postopku sama po sebi ne pomeni ovire za opravljanje gospodarske dejavnosti po ZGD, zato pogoj za izdajo začasne odredbe ni izkazan.
Sklep I Up 40/99 — Vrhovno sodišče
-
Začasna prepoved uporabe blagovne znamke ne more biti predmet začasne odredbe, če se nanaša na pravno stanje, ki je nastalo po vpisu v register znamk in s tem izven okvira spornega upravnega akta.
Sklep I Up 3/98 — Vrhovno sodišče