začasni pripor v postopku izročitve
Sentenca
Začasni pripor v postopku izročitve tujca je nujen ukrep, ki se odredi v primeru nevarnosti pobega ali skrivanja tujca pred prejemom uradne prošnje za izročitev. Določba 4. odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi določa zgornjo mejo trajanja začasnega pripora (40 dni), pri čemer pristojni organ zaprošene države v okviru tega roka presoja primeren čas trajanja glede na konkretne okoliščine, zlasti oddaljenost države prosilke. Določbe mednarodnih pogodb imajo v postopkih izročitve prednost pred določbami nacionalnega Zakona o kazenskem postopku (521. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da začasni pripor ne zahteva predhodnega izpolnjevanja vseh pogojev za izročitev, kot je npr. privoljenje tretje države, ki je osebo prvotno izročila.
Sodba I Ips 304/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo kršitev zakona, ker je bil začasni pripor odrejen za dobo treh mesecev, kar presega zgornjo dopustno mejo 40 dni, določeno v Evropski konvenciji o izročitvi.
Sodba I Ips 336/2004 — Vrhovno sodišče