začasno zatočišče
Sentenca
Začasno zatočišče je pravni institut, ki državljanom določene države, ki so zaradi vojnih razmer zapustili svojo domovino, omogoča začasno bivanje v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdana podzakonska uredba. Pravica do zatočišča je vezana na izpolnjevanje statusnih pogojev, kot so predhodna evidenca pri humanitarnih organizacijah in veljavnost statusnih dokumentov v času odločanja. Če podzakonski akt, ki ureja pogoje za pridobitev zatočišča, izgubi veljavnost zaradi neustavnosti, je treba odpraviti tudi vse negativne posledice, ki so nastale za posameznika na podlagi takšnega akta.
Iz posameznih sodb
-
Tožeči stranki status ni bil priznan, ker je v Republiko Slovenijo vstopila šele po tem, ko so se vojne razmere v izvorni državi (BiH) že končale.
Sodba I Up 345/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločbo o zavrnitvi začasnega zatočišča, ker je temeljila na 5. členu uredbe, ki jo je Ustavno sodišče predhodno odpravilo zaradi neustavnosti.
Sodba I Up 213/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sodbo, ker je z razveljavitvijo podzakonskega akta odpadla pravna podlaga, na kateri je temeljila zavrnitev vloge za začasno zatočišče.
Sklep I Up 1/2000 — Vrhovno sodišče