začetek teka zastaralnega roka
Sentenca
Zastaralni rok za uveljavljanje zahtevkov iz naslova ničnosti pogodbe začne teči šele takrat, ko ima upravičenec dejansko možnost ugotoviti pravno podlago za svoj zahtevek. V primerih, ko je pravna diagnoza položaja odvisna od spreminjajoče se sodne prakse, se šteje, da upravičenec ni mogel prej vedeti za obstoj svoje terjatve, zato zastaranje ne more začeti teči pred oblikovanjem relevantnega pravnega stališča vrhovnega sodišča.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o cenah (ZCen)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Uredba o določitvi najvišjih cen premij za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil (Uredba o določitvi najvišjih cen…)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi moral potrošnik poznati ničnost kreditne pogodbe pred objavo ključnih odločb Vrhovnega sodišča RS, ki so vzpostavile sodno prakso glede valutnih tveganj.
VSM Delna sodba in sklep I Cp 592/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri odvetniški napaki zavedanje o storilcu vključuje vedenje o njegovem ravnanju, pravna kvalifikacija napake pa ni nujen pogoj za začetek teka zastaralnega roka.
VSRS Sklep II Ips 61/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka z zavlačevanjem izdaje računov za stroške specializacije ni mogla podaljšati zastaralnega roka za terjatve, ki so zapadle pred več kot tremi leti pred vložitvijo izvršilnega predloga.
VSL Sodba I Cp 1882/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 347. člen OZ · 347. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 313. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 443. člen ZPP · 443. člen, odstavek 1 ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 1 -
V obravnavani zadevi zastaranje ni pričelo teči, ker nasprotna stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki je bila pogoj za dospelost zahtevka.
VSL Sodba I Cpg 146/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 101. člen OZ · 111. člen OZ · 111. člen, odstavek 1 OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 3 OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 4. člen ZFPPIPP · 24. člen ZFPPIPP · 24. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 267. člen ZFPPIPP · 267. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 267. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 267. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 268. člen ZFPPIPP · 268. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 268. člen, odstavek 5 ZFPPIPP · 268. člen, odstavek 6 ZFPPIPP · 59. člen ZFPPIPP · 59. člen, odstavek 5 ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 270. člen ZPP · 270. člen, odstavek 1 ZPP · 270. člen, odstavek 1, točka 8 ZPP · 300. člen ZPP · 300. člen, odstavek 1 -
Zastaranje ni začelo teči z izplačili, saj tožnica takrat še ni bila seznanjena s spremembami pri izvajanju projekta brez njenega soglasja.
VSL Sklep I Cp 1610/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval odškodnino zaradi medicinske napake in nepojasnjenega posega, sodišče pa je preverjalo, kdaj je imel tožnik realne možnosti za seznanitev s škodo.
VSL Sodba II Cp 682/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Škoda je tožnici dokončno nastala šele z vrnitvijo stanovanja denacionalizacijski upravičenki, saj pred tem ni bilo jasno, ali bo denacionalizacijski zahtevek sploh uspešen.
VSL Sodba I Cp 766/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik zaradi odvzema prostosti ni bil v položaju, da bi brez ovir zahteval pravno varstvo, zato zastaranje ni moglo začeti teči med trajanjem kršitve.
VSL sklep II Cp 1747/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi rok začel teči šele z ugotovitvijo biološkega očetovstva toženca, saj bi tožnik lahko zahtevek uveljavljal zoper mater otroka že prej.
VSL sodba in sklep II Cp 3421/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje teče od zapadlosti računa, ne od dobave blaga.
VSL sodba I Cpg 1383/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj interna izdaja računa brez dokazila o njegovem posredovanju dolžniku ne zadostuje za prekinitev oziroma odlog začetka teka zastaralnega roka zaradi pasivnosti upnika.
VSK sodba Cpg 208/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo, da sta pojma zaključek zdravljenja in stabilizacija zdravstvenega stanja splošno znani dejstvi, zato izvedenec medicinske stroke za njuno opredelitev ni potreben.
VSL sodba II Cp 600/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da datum izdaje računa za prispevek v rezervni sklad ne vpliva na začetek teka zastaralnega roka, saj ta nastopi z dnem zapadlosti obveznosti.
VSL sodba II Cpg 245/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je terjatev iz naslova neupravičeno zaračunane provizije zastarala, ker tožeča stranka ni pravočasno preverila prejetih bančnih listin.
VSL sodba I Cpg 1025/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče presodilo, da zastaralni rok za vračilo štipendije ni mogel teči pred zapadlostjo obveznosti, nastalo po neuspešnem poteku dodatnega roka za izpolnitev.
VSL sodba I Cp 1518/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru podjemne pogodbe podjemnik ne more v nedogled odlagati zapadlosti svoje terjatve zgolj zaradi naročnikovega ravnanja, ki ovira izvedbo del, temveč si mora aktivno prizadevati za odstranitev ovir.
VSL sodba I Cpg 712/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zastaralni rok za povračilo vlaganj ni začel teči ob opravljenih vlaganjih, temveč šele takrat, ko je bilo tožniku jasno, da dolžnik ne bo izpolnil dogovora o prenosu lastninske pravice.
VSL sklep I Cp 1421/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik bi moral s skrbnostjo pridobiti podatke o porabi kupnine ob razpadu zveze, zato kasnejša seznanitev v izvršilnem postopku ni vplivala na začetek zastaranja.
VSL sodba I Cp 1392/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je zastaralni rok za razliko med vplačanim zneskom za dokup zavarovalne dobe in končnim zneskom po odločbi ZPIZ začel teči šele z izdajo pravnomočne odločbe ZPIZ o višini prispevka.
VDSS sodba Pdp 1183/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je za škodo in povzročitelja izvedel ob seznanitvi z odločbo o razrešitvi, zato zastaranje ni začelo teči šele z razveljavitvijo te odločbe pred Ustavnim sodiščem.
VSL sodba II Cp 3798/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da zastaranje terjatve za opravljena dela ne začne teči zgolj z dejanskim zaključkom del, temveč je vezano na sestavo končnega obračuna.
VSL sodba I Cp 1617/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot trenutek zapadlosti obveznosti in s tem začetek teka zastaralnega roka štelo datum podpisa pogodbe, saj je od tega trenutka dalje upnik imel upravičenje terjati izpolnitev.
VSL sodba I Cpg 247/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri prevzemu dolga začne zastaralni rok za upnika teči z dnem, ko je bila terjatev proti pravnemu predniku ugotovljena s pravnomočno sodbo.
sodba III Ips 52/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za zahtevek iz naslova vlaganj v skupno gradnjo začel teči ob zaključku gradbenih del, ne glede na kasnejšo sodno potrditev solastniških deležev.
Sodba II Ips 234/97 — Vrhovno sodišče
-
Za tožnici kot svojki neopravičeno obsojene osebe je zastaranje terjatve začelo teči 12. 10. 1990, torej dan po odpravi pravne ovire za uveljavljanje odškodnine.
Sklep II Ips 69/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da zastaranje terjatve za povrnitev investicij začne teči ob končanju gradnje in vselitvi v stanovanje oziroma garažo.
Sodba in sklep II Ips 518/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je zastaralni rok za zahtevek iz naslova vlaganj v nepremičnino začel teči šele z dnem sporazumne razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je do takrat obstajala poslovna kavza.
VSL sklep II Cp 2129/93 — Višje sodišče v Ljubljani