zadnja mirna posest
Sentenca
Kadar v postopku ureditve meje nobena od strank ne uspe dokazati močnejše pravice, sodišče mejo uredi po kriteriju zadnje mirne posesti (77. člen SPZ). Zadnja mirna posest predstavlja dejansko oblast nad spornim mejnim prostorom, ki jo je posestnik izvrševal neovirano in brez nasprotovanja do trenutka nastanka mejnega spora.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da pasivno dopuščanje spremenjenega posestnega stanja skozi daljše obdobje lahko utemelji pravico do mejnega prostora, razen v primeru viciozne posesti.
VSL Sklep II Cp 2160/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri uporabi kriterija zadnje mirne posesti ne presoja dobrovernost posestnika, temveč zgolj dejansko izvajanje posesti.
VSC sklep Cp 620/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SPZ · 77. člen -
V obravnavani zadevi je sodišče mejo določilo po zadnji mirni posesti, ker nobena stranka ni izkazala močnejše pravice na spornem mejnem prostoru.
VSL sklep II Cp 3791/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je za obstoj mirne posesti nujno soglasje oziroma vedenje vseh lastnikov o uporabi spornega prostora, kar onemogoča določitev meje na podlagi enostranskih dogovorov med posameznimi solastniki.
VSL sklep II Cp 918/2006 — Višje sodišče v Ljubljani