zadolžnica
Sentenca
Zadolžnica ni samostojen pravni posel, temveč predstavlja dokumentarno oziroma dokazno listino, ki potrjuje obstoj in vsebino dolžnikove obveznosti, izvirajoče iz temeljnega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom. Izstavitev zadolžnice sama po sebi ne ustvari nove obveznosti, temveč služi kot dokazno sredstvo v pravdnem postopku. Dolžnik ima vselej pravico dokazovati nasprotno, torej da obveznost, izkazana v listini, ne obstaja ali da je drugačne vsebine.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je tožnik zahteval plačilo na podlagi zadolžnice, vendar je sodišče poudarilo, da mora tožnik dokazati dejanski temelj obveznosti (opravljene storitve po pogodbi o sodelovanju), saj zadolžnica sama po sebi ne nadomešča dokazovanja pravnega temelja.
Sodba II Ips 190/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da toženčeva obveznost plačila izvira iz najemne pogodbe in ne iz same zadolžnice.
VSL sodba in sklep I Cp 4423/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da podpis in overitev zadolžnice avtomatično ustvarita novo samostojno zavezo, neodvisno od temeljnega pravnega razmerja med strankama.
Sodba II Ips 719/2007 — Vrhovno sodišče
-
Samo dejstvo, da toženec ne more predložiti zadolžnice, ne pomeni avtomatičnega dokaza, da je bila obveznost (posojilo) vrnjena.
VSL sodba III Cp 960/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je toženec neuspešno ugovarjal pristnosti vsebine zadolžnice s trditvijo, da je podpisal bianco list, ki je bil zlorabljen.
VSL sodba in sklep I Cp 600/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pisna izjava dolžnika o prejemu posojila predstavlja zadolžnico kot dokazno listino, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za veljavnost vrednostnega papirja.
Sodba II Ips 535/98 — Vrhovno sodišče