zagovornik po uradni dolžnosti
Sentenca
Postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v primerih, ko ne gre za obvezno obrambo, je odvisna od kumulativne izpolnitve dveh pogojev: obdolženčevega slabega gmotnega stanja, ki mu onemogoča kritje stroškov obrambe, in zahteve interesa pravičnosti (438. člen ZKP). Pri presoji interesa pravičnosti sodišče upošteva objektivno zahtevnost kazenske zadeve v pravnem in dejanskem smislu ter subjektivne sposobnosti obdolženca, kot so njegova izobrazba, izkušnje in zmožnost samostojnega izražanja, ki mu omogočajo učinkovito obrambo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bil na naroku za izrek kazenske sankcije, kjer je bila obramba obvezna, namesto zagovornika po uradni dolžnosti navzoč le odvetniški kandidat.
VSL Sklep VI Kp 44941/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, ker zagovornik po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sodbe ni predložil pooblastila za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Sodba in sklep I Ips 2055/2010-101 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bila pritožba zagovornika pravočasna, ker je bila oddana na pošto isti dan, ko je bil zagovornik razrešen, torej v času, ko je še imel pooblastilo za zastopanje.
VSL sklep I Kp 611/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da obsojenka ni izkazala potrebne skrbnosti pri pridobitvi pravne pomoči v razumnem času, zato izvedba obravnave brez zagovornika ni bila procesna kršitev.
Sodba I Ips 493/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da se pri odločanju o zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti sodišče mora opredeliti tudi do dejstva, da je obdolženec v priporu, kar lahko vpliva na presojo interesa pravičnosti.
VSL sklep I Kp 1501/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni prišlo do kršitve pravic obrambe, ker obsojenec ni podal zahteve za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, čeprav je bil o tej možnosti s strani predsednika senata poučen.
Sodba I Ips 135/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v sklepu o postavitvi zagovornika ni treba posebej navajati časovne omejitve, saj ta izhaja neposredno iz zakonske ureditve.
Sodba I Ips 143/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji interesa pravičnosti pomembna tudi okoliščina, da se obdolženec nahaja na prestajanju daljše zaporne kazni, kar lahko vpliva na njegovo sposobnost učinkovite obrambe.
VSL sklep I Kp 254/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je odvetniku pooblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti prenehalo s pravnomočnostjo sodbe, ker obsojencu ni bila izrečena kazen dvajsetih let zapora.
Sklep I Ips 311/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker jo je vložil odvetnik, ki je obsojenca zagovarjal po uradni dolžnosti le do pravnomočnosti sodbe, obsojencu pa ni bila izrečena kazen, ki bi terjala obvezno obrambo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Sklep I Ips 73/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se obveznost zagovornika zaradi pripora nanaša le na pripor, odrejen v konkretni kazenski zadevi, ne pa na pripor v drugih, ločenih postopkih.
Sodba I Ips 74/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je prestajanje zaporne kazni kot okoliščina gmotne nezmožnosti plačila zagovornika zadosten razlog za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti.
VSL sklep I Kp 386/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji interesa pravičnosti upoštevalo obdolženčevo izobrazbo (gimnazijski maturant) in predhodne poslovne izkušnje, zaradi česar je ocenilo, da je obdolženec sposoben samostojne obrambe.
VSL sklep I Kp 1087/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zagovornik je moral naknadno predložiti pooblastilo obsojenca, ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil po pravnomočnosti sodbe.
Sodba I Ips 48/96 — Vrhovno sodišče