zahteva za denacionalizacijo
Sentenca
Zahteva za denacionalizacijo je materialnopravni zahtevek, ki mora vsebovati natančno opredelitev podržavljenega premoženja in biti podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku (62. in 64. člen ZDen). Kasnejša širitev zahtevka na nepremičnine, ki v prvotni zahtevi niso bile navedene, po izteku tega roka ni pravočasna in je kot taka neupoštevna. Stranka mora v zahtevi jasno opredeliti vse predmete denacionalizacije, saj postopek teče v mejah postavljenega zahtevka.
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Navodilo za poslovanje v zvezi z…)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da upravni organ ni bil dolžan pozivati vlagatelja na dopolnitev vloge, saj zahteva ni bila nepopolna ali nerazumljiva v smislu določb ZUP, temveč je vlagatelj zgolj naknadno zahteval odškodnino za premičnine, ki niso bile predmet prvotne zahteve.
UPRS Sodba II U 32/2021-19 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 62. člen -
Sodišče je presodilo, da predložitev zemljiškoknjižnega izpiska za celoten vložek ne pomeni avtomatične zahteve za vračilo vseh nepremičnin, vpisanih v tem vložku.
UPRS Sodba I U 1944/2020-30 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje prekluzije zahtevka v primeru, ko je bila nepremičnina v preteklosti že predmet pravnega režima, ki je omogočal uveljavljanje zahtevkov, a upravičenec te možnosti ni izkoristil.
UPRS Sodba in sklep I U 536/2019-8 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva šteta za popolno glede parcele, ki ni bila izrecno navedena, ker je iz odločbe o podržavljenju izhajalo, da je bila ta parcela podržavljena istočasno in pod istimi pogoji kot ostalo premoženje.
UPRS Sodba III U 51/2018-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predložitev akta o podržavljenju brez konkretizacije premičnega premoženja v zahtevi ne zadošča za pravočasno uveljavljanje zahtevka za to premoženje.
UPRS Sodba I U 2289/2017-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba zahtevo po 5. členu ZRP obravnavati enakovredno zahtevi po 1. členu ZRP, če so izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo.
UPRS Sodba I U 1235/2017-23 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zahteva za vrnitev premoženja pokojne osebe, ki jo vloži eden od njenih naslednikov, velja za vse naslednike, ki so upravičeni do deleža na tem premoženju.
UPRS Sodba I U 902/2016-49 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za vrnitev "celotnega podržavljenega premoženja" ne zajema avtomatsko tudi delnic in avtomobila, če ti niso bili izrecno navedeni v pravočasno vloženi zahtevi.
VSRS Sodba X Ips 211/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da formalna vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi ne odvezuje upravičenca obveznosti vložitve zahteve za denacionalizacijo, če je bila nepremičnina predmet razlastitve, za katero je obstajala zaznamba.
VSK sodba I Cp 546/2016 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: SPZ · 65. člen SPZ · 66. člen ZDen · 1. člen ZDen · 3. člen ZDen · 4. člen ZDen · 5. člen -
Sodišče je presodilo, da vlagatelj v roku za vložitev zahteve ni specificirano zahteval vračila delnic in avtomobila, zato splošna navedba o vrnitvi premoženja ne zadošča za naknadno uveljavljanje teh konkretnih predmetov.
UPRS sodba I U 1336/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za dopolnilno odločbo, ker je ugotovilo, da upravičenka v prvotni vlogi ni zahtevala vračila konkretnega zemljišča, naknadna zahteva pa je bila vložena po izteku prekluzivnega roka.
UPRS sodba III U 3/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 64. člen -
Sodišče je presodilo, da se zahteva za vrnitev premoženja, vložena na podlagi ZIKS, šteje za pravočasno, če vsebinsko sovpada s pravočasno vloženo zahtevo po ZDen, ne glede na to, da je bil predlog sodišču vložen po izteku roka iz 64. člena ZDen.
UPRS sodba in sklep I U 647/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj priložitev odločbe o podržavljenju ali zemljiškoknjižnega izpiska k vlogi ne pomeni avtomatičnega uveljavljanja zahtevka za denacionalizacijo vseh v teh listinah navedenih nepremičnin.
sodba I U 1850/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj evidentiranje listine z ustreznim klasifikacijskim znakom v upravni zadevi ne spremeni pravne narave listine v vlogo ali zahtevo za denacionalizacijo.
Sodba X Ips 270/2010 — Vrhovno sodišče
-
Če so nepremičnine v zahtevi določno opredeljene s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami, vloga ni nepopolna in organ nima dolžnosti pozivanja na dopolnitev vloge.
Sodba X Ips 186/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da organ ni smel samovoljno razširiti obsega zahtevka za denacionalizacijo na podlagi zunanjih listin in domnev o volji vlagatelja, če te niso imele podlage v vloženi zahtevi.
sodba I U 1068/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlagatelj po preteku prekluzivnega roka ne more dopolniti zahteve z navedbo nove osebe kot denacionalizacijskega upravičenca, če ta v prvotni pravočasni vlogi ni bila navedena.
sodba IV U 205/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da stranka s svojim zahtevkom prosto razpolaga in da vključitev le dela podržavljenega premoženja v zahtevo ne predstavlja pomanjkljive vloge, ki bi terjala poziv organa na dopolnitev.
sodba I U 1290/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je vlogo tožnice, ki je zahtevala nadaljevanje že pravnomočno ustavljenega denacionalizacijskega postopka, pravilno obravnavalo kot novo zahtevo, ki je bila zaradi zamude prekluzivnega roka zavržena.
sodba I U 334/2010 — Upravno sodišče
-
Če so v zahtevi določene nepremičnine jasno opredeljene, organ ni dolžan pozivati stranke k dopolnitvi vloge glede premoženja, ki v zahtevi sploh ni bilo uveljavljano, četudi iz priloženih aktov o podržavljenju izhaja, da bi bila stranka do vračila lahko upravičena.
Sodba I Up 168/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za vrnitev premičnin, ki niso bile zajete v prvotni zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, predstavlja novo zahtevo, vloženo po izteku zakonskega roka.
Sodba X Ips 877/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razširitev zahteve za denacionalizacijo na premičnine, ki niso bile natančno opredeljene v prvotni zahtevi, ne izpolnjuje procesnih pogojev za vsebinsko obravnavo.
Sklep X Ips 356/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna vloga za uveljavljanje denacionalizacije premoženja drugih oseb, vložena po zakonskem roku, ne predstavlja dopolnitve prvotne vloge, temveč prepozno vloženo novo zahtevo.
Sodba I Up 167/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev zahteve za denacionalizacijo po enem pokojniku ne varuje roka za zahtevek po drugem pravnem predniku, če tožnika nista bila njegova pravna naslednika.
Sodba X Ips 37/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo učinek pravočasno vložene zahteve ene od dedinj v korist ostalih dedičev pri vračanju premoženja, ki je bilo podržavljeno večim pravnim prednikom.
Sodba I Up 739/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za vrnitev celotne nepremičnine ne pomeni nujno zahteve za vrnitev solastniškega deleža druge osebe, če ta oseba v vlogi ni navedena kot upravičenka in ni naveden temelj njenega podržavljenja.
Sodba I Up 2/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da predložitev seznama nepremičnin v drugi katastrski občini po izteku roka ne more sanirati pomanjkanja pravočasne zahteve za te nepremičnine.
Sodba X Ips 932/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba vlogo obravnavati kot vsebinsko celoto in da navedba premoženja v predhodnih dopisih ali vlogah lahko zadošča za pravočasno uveljavitev zahtevka, tudi če so bile podrobnejše listine predložene kasneje.
Sklep II Ips 639/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo zavrnitev zahteve za denacionalizacijo določenih objektov (ograja, betonski hodnik, vodnjak), ker niso bili zajeti v ustreznem materialnem zahtevku v skladu z določbami ZDen.
Sodba I Up 1223/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da naknadna razširitev zahtevka na nepremičnine, ki niso bile navedene v prvotni vlogi, po izteku prekluzivnega roka (7. 12. 1993) ni pravočasna.
Sodba X Ips 934/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo premoženja zavržena, ker je bila vložena po izteku dvoletnega prekluzivnega roka od uveljavitve zakona.
Sodba X Ips 1438/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zahteva kljub sklicevanju na odvzem premoženja brez pravnega naslova (4. člen ZDen) popolna in podprta z dokazili o stanju premoženja v času podržavljenja.
sodba U 2564/2006 — Upravno sodišče RS
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva za vračilo nepremičnine ne implicira avtomatičnega zahtevka za vračilo premičnin (pritiklin), četudi te delijo usodo glavne stvari.
Sodba X Ips 84/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna vključitev tovornega vozila v zahtevek za denacionalizacijo po preteku zakonskega roka ni pravočasna, saj to vozilo ni bilo del prvotno opredeljenega premoženja avtoprevozniškega podjetja.
Sodba I Up 1506/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vložnik, ki je v zahtevi za denacionalizacijo izrecno navedel le enega upravičenca in zanj predložil dokazila, ni upravičen do naknadne dopolnitve zahtevka za drugega solastnika po izteku prekluzivnega roka.
Sodba I Up 716/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo, vložena maja 2005, zavržena kot prepozna, saj je rok za vložitev iztekel decembra 1993.
Sodba X Ips 383/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vložitev zahteve s strani enega upravičenca ne varuje pravic vseh oseb, temveč le tistih, ki so pravni nasledniki glede premoženja skupnega pravnega prednika.
Sodba I Up 348/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnikova vloga za priglasitev udeležbe v resnici samostojen zahtevek za denacionalizacijo, ki ga je treba presojati po pravilih o pravočasnosti vložitve.
Sodba X Ips 17/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vložitev zahteve za premoženje, zaplenjeno določeni osebi, ne more veljati kot pravočasna zahteva za premoženje, zaplenjeno drugi osebi, če je bila ta razširitev podana po izteku prekluzivnega roka.
Sodba I Up 1383/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vložitev zahteve s strani osebe, ki ni pravna naslednica upravičenca, ne prepreči poteka prekluzivnega roka za ostale upravičence, četudi je bila vloga vložena pravočasno.
sodba U 1005/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da zahteva za odškodnino za porušen in odstranjen žagarski obrat vključuje tudi vse pripadajoče pritikline, ki so služile njegovi rabi.
sodba U 424/2006 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva zavrnjena, ker vlagateljica kljub pozivu organa ni predložila potrdila o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu.
Sodba I Up 218/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah ni pravna podlaga za podržavljenje v smislu ZDen, temveč zgolj tehnični predpis za vknjižbo že obstoječe državne lastnine.
Sodba I Up 492/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo pravilno obravnavana kot zahteva glede celotnega premoženja, ker je takšna volja vlagateljice izhajala iz predloženih dokazil in poteka postopka.
Sodba I Up 1240/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna razširitev zahteve na dodatno zemljišče po izteku zakonskega roka ni dopustna.
Sodba I Up 876/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj omenjanje zaplembe vozila v vlogi ne zadošča za pravočasno vložitev zahteve za denacionalizacijo, če vloga ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih podatkov in dokazil.
sodba U 404/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je štelo zahtevo za pravočasno dopolnjeno, ker je predlagatelj s predložitvijo dokumentacije v roku izkazal namen razširitve zahtevka na dodatne parcele, kljub pomanjkljivemu zapisu v prvotni vlogi.
VSL sklep II Cp 3647/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno za celotno kmečko gospodarstvo, zato naknadno pozivanje na dopolnitev po izteku roka ni moglo vplivati na pravico do vračila premoženja.
Sodba I Up 1345/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva zavržena, ker vlagateljica kljub pozivom in podaljšanju roka ni predložila zahtevanega zemljiškoknjižnega izpiska in dokazila o podržavljenju.
Sodba I Up 1058/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo določenih nepremičnin vložena po izteku zakonskega roka, zato je bila zavrnjena kot prepozna.
Sodba I Up 194/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila vloga za razširitev zahtevka na premično premoženje, vložena po izteku zakonskega roka, prepozna, saj se je prvotna zahteva nanašala izključno na nepremično premoženje.
Sodba I Up 305/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo, vložena leta 2002, prepozna, saj je prekluzivni rok po ZDen iztekel 7. 12. 1993.
Sodba I Up 26/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo vložena 17. 9. 2001, kar je po izteku prekluzivnega roka 7. 12. 1993.
Sodba I Up 822/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali naknadna vloga za denacionalizacijo dela parcele predstavlja samostojno zahtevo, vloženo po izteku prekluzivnega roka, ali le dopolnitev pravočasno vložene zahteve za denacionalizacijo premoženja po isti odločbi o podržavljenju.
Sodba I Up 423/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za razširitev na dodatni parceli zavržena kot prepozna, saj je bila vložena po izteku prekluzivnega roka, pri čemer sta bili parceli podržavljeni na podlagi drugega zakona kot premoženje v prvotni zahtevi.
Sodba I Up 1432/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru zahteva za denacionalizacijo ni bila popolna, ker tožnica v njej ni izrecno navedla vseh parcel oziroma vložnih številk, katerih vrnitev je zahtevala, čeprav so bile te parcele navedene v listini o podržavljenju.
sodba U 2126/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se vloga za denacionalizacijo šteje za pravočasno, če je bila vložena v roku, četudi je bila prvotno nepopolna, saj je bila naknadno dopolnjena s pooblastilom in jasnejšimi podatki o upravičencu.
sodba U 645/2004 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva zavržena zaradi pomanjkanja jasnosti glede vlagatelja, manjkajočih dokazil in nepredložitve ustreznih pooblastil po smrti prvotnega odvetnika.
Sodba I Up 74/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna navedba nepremičnin, ki niso bile predmet prvotne zahteve, po preteku prekluzivnega roka ni dopustna, saj gre za razširitev zahtevka na novo premoženje.
Sodba I Up 69/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da potrdilo o državljanstvu ni pogoj za popolnost vloge, zato zavrženje vloge zaradi njegove nepredložitve ni bilo zakonito.
Sodba in sklep I Up 587/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne sme zavreči zahteve za denacionalizacijo zgolj zaradi pomanjkanja določenih listin, če je vlagatelj izkazal prizadevanje za njihovo pridobitev, organ pa jih lahko pridobi po uradni dolžnosti.
Sodba I Up 298/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja pravočasnosti zahteve za denacionalizacijo nujna predpostavka za odločanje, zato mora biti iz spisov jasno razvidno, kdaj je bila zahteva glede obsega premoženja vložena oziroma dopolnjena.
Sodba I Up 141/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedba o zaplembi celotnega premoženja v prvotni zahtevi ne predstavlja izrecne zahteve za vračilo premičnin, če te niso bile posebej specificirane.
Sodba I Up 410/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo, ker stranka kljub pozivu ni predložila ustrezne listine o podržavljenju, saj je premoženje prešlo v lastnino na podlagi pravdnega spora med fizičnimi osebami, ne pa zaradi podržavljenja po predpisih o denacionalizaciji.
Sodba I Up 367/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker vlagatelj kljub številnim pozivom ni predložil potrdila o državljanstvu upravičencev, s čimer ni izkazal pogoja za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca.
Sodba I Up 359/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena kot prepozna, saj je bila vložena po 7. 12. 1993, kar je bil skrajni rok za vložitev zahtev po ZDen.
Sodba I Up 1380/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadno dopolnjevanje zahteve za denacionalizacijo z novimi nepremičninami po izteku prekluzivnega roka ni dopustno, saj gre za vsebinsko razširitev zahtevka.
sodba U 1/2003 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva zavrnjena, ker vlagateljica ni pravočasno dopolnila vloge z navedbo vseh upravičencev, ki so bili pravni nasledniki podržavljenega premoženja.
Sodba I Up 1/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila zahteva za vrnitev porušenega objekta podana pravočasno glede na vsebino prvotne zahteve in kasnejše navedbe strank v postopku.
sodba U 2382/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva, ki jo je vložila oseba brez statusa upravičenca za konkretno premoženje, ne more biti v korist drugih upravičencev, ki bi sicer morali zahtevo vložiti v zakonskem roku.
UPRS sodba U 288/2003 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 64. člen -
Sodišče je presodilo, da razširitev zahtevka za denacionalizacijo na dodatne parcele po izteku zakonskega roka ni dopustna, četudi so bile te parcele podržavljene z isto odločbo kot tiste iz prvotne zahteve.
sodba U 1785/2002 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru vlagateljica ni predložila potrdila o državljanstvu za prejšnja lastnika (starša), čeprav je bila k dopolnitvi vloge večkrat pozvana, zato zahteva ni bila vsebinsko utemeljena.
Sodba I Up 410/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je poskušal razširiti zahtevek za denacionalizacijo parcel po izteku zakonskega roka za vložitev zahteve, kar je sodišče zavrnilo kot prepozno.
Sodba I Up 22/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za status priglasitve nepomembno, ali vsebuje izrecni zahtevek za vrnitev premoženja, saj se vsaka priglasitev pravic v okviru takratnih javnih pozivov obravnava kot vloga z namenom bodočega uveljavljanja denacionalizacijskih pravic.
sodba U 977/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo podana za obe parceli, ker so priložene listine o podržavljenju in zemljiškoknjižni podatki jasno izkazovali namen vlagatelja glede celotnega podržavljenega premoženja.
sodba U 596/2002 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je identifikacijsko potrdilo nujen sestavni del zahteve, kadar je zaradi sprememb v zemljiškoknjižnem stanju (parcelacija, prenumeracija) le tako mogoče identificirati predmet denacionalizacije.
VSL sklep I Cp 1880/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zahteva zavrnjena, ker vlagatelj kljub večkratnim pozivom ni predložil potrdila o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja.
Sodba I Up 274/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrženje vloge, ker vložnik kljub večletnemu obdobju in pozivom organa ni odpravil pomanjkljivosti zahteve za denacionalizacijo.
Sodba I Up 1302/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da navedba o zaplembi celotnega premoženja ne zadošča kot zahtevek za vračilo premičnin v postopku denacionalizacije.
Sklep I Up 493/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v postopku ni predložila listine o podržavljenju niti ni navedla uradnega glasila z objavljenim aktom o podržavljenju, zato je bila njena zahteva utemeljeno zavržena.
Sodba I Up 155/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vloga za priglasitev pravic do odvzetih nepremičnin, vložena na podlagi ZZPS pred uveljavitvijo ZDen, nima pravnega učinka zahteve za denacionalizacijo.
Sodba I Up 402/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo dolžnost upravnega organa, da od vlagateljice zahteva predložitev pooblastila pravnih naslednikov ali dokazil o pravnem nasledstvu po pokojni upravičenki.
Sodba U 780/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne sme zavreči zahteve brez predhodnega preverjanja, ali je bila vloga ustrezno dopolnjena s potrebnimi dokazili o državljanstvu in pooblastili za zastopanje.
Sodba U 891/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju zahteve kot prepozne, ker je bila zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, čeprav je bila sodišču odstopljena po izteku prekluzivnega roka.
VSL sklep II Cp 533/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za denacionalizacijo premoženja na podlagi zaplembe ne zajema avtomatično tudi premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi menjalne pogodbe, če je bila zahteva za slednje vložena po izteku prekluzivnega roka.
VSL sklep II Cp 1985/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bilo sporno, ali lahko ena pravna oseba v denacionalizacijskem postopku uveljavlja pravice druge pravne osebe brez izkazanega pravnega nasledstva.
Sodba U 1756/96 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo premičnin (klavir, porcelan) zavržena zaradi nepredložitve zahtevanih dokazil o državljanstvu in drugih listin, potrebnih za utemeljitev vloge.
Sodba U 832/95 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva vložena pri nepristojnem sodišču, zaradi nepopolnosti pa je bila zavržena, zato kasnejša vložitev zahteve pri pristojnem upravnem organu po poteku prekluzivnega roka ni bila pravočasna.
Sodba U 1810/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ni dolžan opozoriti upravičenca, ki je v zakonskem roku ponovil predčasno vloženo zahtevo, da v njej ni navedel vseh nepremičnin, ki jih je vsebovala prvotna (predčasna) zahteva.
Sklep II Ips 250/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo, vložena po preteku zakonskega roka 7. 12. 1993, prepozna in zato pravilno zavržena.
Sodba U 1752/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da vložitev zahteve za denacionalizacijo solastninskega deleža na nepremičnini s strani enega od dedičev upravičenca učinkuje v korist vseh ostalih solastnikov oziroma njihovih naslednikov.
Sodba U 1617/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da pomanjkanje podatkov o vrednosti delniškega kapitala banke ne opravičuje zavrženja vloge, če organ podatkov ni mogel pridobiti niti sam z raziskovanjem v arhivih.
Sodba U 1016/94-7 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila zahteva zavržena, ker tožeča stranka kljub pozivu in podaljšanemu roku ni predložila zahtevane listine o podržavljenju grajskega kompleksa.
Sodba U 876/94-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da ZDen ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravni nasledniki upravičencev pravico uporabe, zato je zahteva za odškodnino v tem postopku procesno nedopustna.
Sodba U 71/94-4 — Vrhovno sodišče