zahteva za izločitev sodnika
Sentenca
Zahteva za izločitev sodnika mora biti podana takoj, ko stranka izve za izločitveni razlog, vendar najpozneje do konca obravnave oziroma do izdaje odločbe (72. člen ZPP). Stranka mora v zahtevi določno navesti okoliščine, na katere opira svoj predlog; zgolj nestrinjanje z dejansko ali pravno presojo sodišča v konkretni zadevi ne predstavlja izločitvenega razloga. Za odpravo napak pri sojenju so namenjena pravna sredstva, izločitev pa je institut za zagotavljanje nepristranskosti sojenja, ki ga ni mogoče uporabiti kot nadomestek za pritožbeni postopek.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Kolektivna pogodba komunalnih de…)
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bila zahteva za izločitev zavržena, ker je tožnik podal zgolj pavšalne in nepregledne navedbe o več različnih sodnih postopkih brez vsebinske povezave z obravnavano zadevo.
VSRS Sklep Cp 28/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o naložitvi sodne takse, ker je bila odločitev o zavrženju zahteve za izločitev sodnika preuranjena, saj bi morali biti razlogi za to podani šele v obrazložitvi sodbe o glavni stvari.
VSM Sklep II Kp 6922/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila zahteva zavržena, ker je vsebovala le pavšalne očitke o laganju sodnice in nestrinjanje z njenimi preteklimi odločitvami.
VSRS Sklep Cp 4/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo kot nepopolno, ker dolžnik ni navedel konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost, temveč je izločitev utemeljeval zgolj z nestrinjanjem s prejšnjimi odločitvami sodnice v isti zadevi.
VSL Sklep I Ip 142/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zagovornik je zahtevo za izločitev sodnice, ki je predhodno odredila pripor, podal šele v pritožbi zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora, čeprav bi moral izločitev zahtevati pred odločanjem senata.
VSC Sklep I Kp 96224/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, ker je bila vložena po zaključku glavne obravnave.
VSL Sklep I Cpg 209/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo, ker upnik ni poimensko navedel sodnika, katerega izločitev je zahteval.
VSM Sklep I Ip 546/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPP · 72. člen -
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker obramba kljub več kot 40-dnevnemu roku od seznanitve z razlogom zahteve ni vložila pred začetkom glavne obravnave.
VSL Sodba III Kp 12684/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 4 KZ-1 · 323. člen KZ-1 · 323. člen, odstavek 1 KZ-1 · 323. člen, odstavek 2 KZ-1 · 324. člen KZ-1 · 324. člen, odstavek 1 KZ-1 · 324. člen, odstavek 2 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 42. člen ZKP · 42. člen, odstavek 5 -
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje z odločitvami sodnika v okviru procesnega vodstva ni razlog za izločitev.
VSRS Sklep I Up 106/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo, ker je ocenilo, da temelji zgolj na subjektivnem nestrinjanju obrambe s procesnim vodstvom in je bila podana z namenom zavlačevanja postopka.
VSM Sodba IV Kp 22019/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Za zavrženje zahteve za izločitev sodnika ni nujno navesti točnega datuma prenehanja sodniške funkcije, zadostuje ugotovitev, da sodnik v času odločanja o izločitvi funkcije ne opravlja več.
VSRS Sklep Cp 31/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 72. člen -
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev sodnice, ker je bila vložena kot tretja zaporedna zahteva na podlagi istih dejstev, kar je štelo za zlorabo procesnih pravic.
VSL Sklep Cst 404/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nestrinjanje stranke s procesnim ravnanjem sodnika glede razumevanja jezika v postopku ne predstavlja razloga za izločitev sodnika iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
VSM Sklep II Kp 10555/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker je tožnica kot razlog navajala zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča.
VDSS Sodba Pdp 358/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za izločitev ni bila prepozna, ker je bil narok razpisan le nekaj dni po vpogledu v spis, kar je obrambi onemogočilo pravočasno pripravo.
VSRS Sodba I Ips 39662/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj elektronsko sporočilo o nameri vložitve zahteve za izločitev ne predstavlja procesne podlage za preklic naroka.
VSL Sklep II Cp 410/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju zavržena, ker ni bila usmerjena zoper poimensko določenega sodnika.
VSC Sodba in sklep Cp 3/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo zahtevo za izločitev vseh višjih sodnikov določenega sodišča, ker je bila podana pavšalno in brez navedbe konkretnih razlogov za posamezne sodnike.
VSRS Sklep Cp 51/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker dolžnik ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev razpravljajoče sodnice in je zahteval izločitev sodnikov, ki v zadevi sploh niso postopali.
VSRS Sklep Cp 24/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo, ker je bilo v več predhodnih postopkih že pravnomočno ugotovljeno, da vlagatelja nista upnika in zato nimata procesne legitimacije za vlaganje procesnih dejanj v stečajnem postopku.
VSL Sklep III Cpg 248/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker stranka ni navedla konkretnih okoliščin za izločitev, zahteva pa je bila usmerjena tudi proti sodnikom, ki jim zadeva sploh ni bila dodeljena v reševanje.
VSRS Sklep Cp 5/2019, enako tudi VSRS Sklep Cp 3/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za zavrženje formalno neustreznih zahtev za izločitev pooblaščen predsednik senata, pri čemer se zahteva za izločitev nepoimensko navedenih sodnikov šteje za nepopolno.
VSRS Sklep Cp 41/2018, enako tudi VSRS Sklep Cp 2/2019, VSRS Sklep Cp 11/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima predsednik senata pooblastilo za zavrženje formalno pomanjkljivih zahtev za izločitev zaradi ekonomičnosti postopka, pravilnost take odločitve pa je predmet pritožbene presoje.
VSRS Sklep Cp 16/2018, enako tudi VSRS Sklep Cp 17/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zoper sklep o zavrženju nerazumljive oziroma nepopolne zahteve za izločitev sodnika ni dovoljena posebna pritožba, saj gre za procesno odločitev, ki se izpodbija šele zoper končno odločbo.
VSRS Sklep Cp 5/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevo za izločitev zavrglo, ker je stranka podala le pavšalne očitke o škodovanju, ne da bi navedla konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost sodnice.
VSRS Sklep Cp 2/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da procesna disciplina in vodstvo glavne obravnave s strani sodnika ne predstavljata razloga za izločitev.
VSM Sodba II Kp 877/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Izjema od pravila o nedopustnosti posebne pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev nastopi, kadar odločbo izda višji sodnik, saj stranka v takem primeru nima možnosti izpodbijanja sklepa v pritožbi zoper končno odločbo.
VSRS Sklep Cp 14/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker stranka ni poimensko navedla sodnikov, ki naj se izločijo, temveč je zahtevala izločitev celotnega sodišča.
VSL Sklep II Cp 2249/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno ustavilo postopek zaradi domnevnega umika tožbe, čeprav je stranka pred tem že vložila zahtevo za izločitev sodnice.
VSL sklep I Cp 2053/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da poziv sodišča stranki, naj se izjasni o nadaljnjem vztrajanju pri tožbi po prejemu odgovora nasprotne stranke, ne predstavlja nedovoljene komunikacije in ne utemeljuje izločitve sodnika.
VSRS Sklep I Up 381/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahtevo za izločitev sodnika podal šele v pritožbi po zaključku glavne obravnave, zato je bila zahteva zavržena kot prepozna.
VDSS sodba Pdp 831/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Obramba v konkretnem primeru ni mogla uspešno uveljavljati procesne kršitve, ker je na izločitveni razlog opozorila šele v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 45021/2010-58 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za izločitev, ker je bila vloga pavšalna in ni vsebovala konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale dvom v nepristranskost sodnika.
VSM sklep I Ip 380/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Obsojenec z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogel uspeti s sklicevanjem na kršitev iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izločitve sodnika ni zahteval takoj, ko je izvedel za razloge zanjo.
Sodba I Ips 270/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena, ker obdolženec ni pravočasno uveljavljal izločitve sodnika, čeprav ni bilo objektivnih ovir za pravočasno vložitev zahteve.
Sodba I Ips 242/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zahteva za izločitev predsednika pritožbenega senata prepozna, ker je bila sestava senata vnaprej znana iz letnega razporeda dela.
Sodba I Ips 140/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno zavrglo predlog za izločitev sodnice, ker je ocenilo, da je bil podan z namenom zavlačevanja postopka.
Sodba I Ips 179/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da sodnik, zoper katerega je bila podana zahteva za izločitev zaradi dvoma v nepristranost, ni storil bistvene kršitve postopka, ker je z delom nadaljeval pred odločitvijo o zahtevi.
VSK sodba I Cp 1055/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je utemeljeno štelo predlog za prenos krajevne pristojnosti kot zahtevo za izločitev sodnikov, saj je stranka v njem zatrjevala, da so sodniki s predhodno odločitvijo prejudicirali izid postopka.
Sodba I Ips 151/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da narok za rubež nepremičnine v izvršilnem postopku ne pomeni nujno zaključka obravnavanja v smislu časovnega mejnika za izločitev sodnika, če o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o zavarovanju še ni bilo odločeno.
VSL sklep III Cp 578/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahteva za izločitev predsednika sodišča, vložena po tem, ko je ta že odločil o predhodni zahtevi za izločitev, se zavrže kot brezpredmetna.
Sodba I Ips 308/97 — Vrhovno sodišče