zahteva za odpravo nepravilnosti
Sentenca
Stranka ali udeleženec v postopku lahko zahteva odpravo nepravilnosti, ki jih je izvršitelj ali druga oseba storila pri opravljanju izvršilnih dejanj. Zahteva mora vsebovati konkretne trditve in dokaze o nepravilnem ravnanju, pri čemer mora biti izkazano, da je izvršitelj za okoliščine, ki utemeljujejo nepravilnost, vedel ali bi moral vedeti (52. člen ZIZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da zahteva za odpravo nepravilnosti ni primerno sredstvo za izpodbijanje sklepov o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, ki jih izda sodišče, saj se institut nanaša izključno na ravnanja izvršitelja ali drugih oseb v postopku.
VSC Sklep I Ip 239/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 52. člen -
Sodišče ni imelo podlage za odločanje o zakonitosti drugega rubeža, ker je dolžnik v vlogi zatrjeval zgolj nepravilnosti v zvezi s prvim rubežem.
VSC sklep II Ip 221/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zahtevo zavrnilo, ker tretji ni podal konkretnih trditev in dokazov, da bi izvršitelj moral vedeti za njegovo lastništvo nad zarubljenimi premičninami.
VSL sklep II Ip 3530/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za odpravo nepravilnosti, ker je upnik z njo poskušal izpodbijati pravilnost sodne odločitve o ustavitvi izvršbe zaradi neplačila predujma.
VSL sklep I Ip 2466/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primerih, ko dolžnik nasprotuje rubežu določenih predmetov zaradi njihove izvzetosti iz izvršbe, mora to uveljavljati kot zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
VSL sklep III Ip 352/2013 — Višje sodišče v Ljubljani