zahteva za sodno varstvo v postopku o prekršku
Sentenca
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo ne sme presojati utemeljenosti zahteve zgolj na podlagi listinske dokumentacije prekrškovnega organa, temveč mora obdolžencu zagotoviti pravico do izjave in izvedbe dokazov, kadar ta z zahtevo argumentirano izpodbija verodostojnost ugotovitev uradnih oseb (65. člen ZP-1, 22. in 29. člen URS). Pravica obdolženca do osebne udeležbe in neposrednega izvajanja dokazov ni odvisna od diskrecijske presoje sodnika, temveč je nujna prvina poštenega postopka, kadar je odločitev odvisna od presoje nasprotujočih si navedb.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo pritožbo, ker je bila dokazna ocena prvostopenjskega sodišča o prekršku po 6. členu ZJRM-1 ocenjena kot logična in celovita.
VSC Sodba PRp 200/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZJRM · 6. člen, odstavek 1 -
Sodišče je kršilo pravice obdolženca, ker mu v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni omogočilo predstavitve argumentov zoper osebno zaznavo policistov, ki je bila edina podlaga za izdajo plačilnega naloga.
VSRS Sodba IV Ips 38/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do poštenega sojenja, ker obdolženke ni zaslišalo in ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je argumentirano izpodbijala verodostojnost policistov, ki so prekršek osebno zaznali.
Sodba IV Ips 14/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da določbe ZUP o dopustnosti pritožb zoper sklepe v upravnem postopku v postopku o prekrških ne veljajo, če ZP-1 za posamezno procesno odločitev ne določa pravnega sredstva.
VSL sklep PRp 366/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za sodno varstvo neutemeljena, ker je vlagatelj namesto pravnih razlogov uveljavljal zgolj zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede okoliščin prometne nesreče.
Sodba IV Ips 52/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zahtevo za sodno varstvo zavrglo, ker izrečena denarna kazen ni dosegla zakonskega praga, izrečen varstveni ukrep odvzema predmetov pa po takrat veljavni ureditvi ni bil podlaga za sodno varstvo.
Sklep IV Ips 17/94 — Vrhovno sodišče
-
Vprašanje, ali določena površina predstavlja nekategorizirano cesto v smislu 10. člena ZTVCP, je dejansko vprašanje, zato ga v zahtevi za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati.
Sodba IV Ips 36/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, ker je bila samostojnemu avtoprevozniku izrečena enotna denarna kazen, ki ni dosegla praga 30.000,00 SIT, določenega za prekrške v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Sklep IV Ips 80/93 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo, da z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati odločbe o stroških postopka, prav tako pa je zavrnilo navedbe, ki so se nanašale na dejansko stanje glede ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti voznika.
Sodba IV Ips 76/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, ker izrečena denarna kazen ni dosegla zakonskega praga in ni bil izrečen nobeden od taksativno naštetih varstvenih ukrepov, ki bi utemeljevali vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Sodba IV Ips 38/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da časovni zamik med sprejetjem odločbe na seji organa in njeno vročitvijo stranki sam po sebi ne predstavlja kršitve zakona, ki bi bila relevantna v postopku sodnega varstva.
Sodba IV Ips 32/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da omejitev razlogov za vložitev zahteve za sodno varstvo velja tudi za odločbe, izdane v postopku obnove zadeve.
Sodba IV Ips 11/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da priglasitev podaljšanega poslovnega časa pristojnemu organu zadošča za zakonito poslovanje in da za takšno priglasitev ni potrebna izdaja posebne upravne odločbe.
Sodba IV Ips 58/92 — Vrhovno sodišče