zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Sentenca
Če je stvarna služnost nastala originarno, torej na podlagi priposestvovanja, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Pri originarnem pridobivanju stvarne pravice se vpis v zemljiško knjigo opravi na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, zato tožnik ne more s tožbo zahtevati izstavitve listine, ki za takšen vpis ni potrebna.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da morebitno predhodno priposestvovanje nepremičnine s strani zavezanca ne odvezuje izpolnitve pogodbene obveznosti izstavitve zemljiškoknjižne listine.
VSL Sodba I Cp 1513/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine kot stvarnopravni zahtevek nikoli ne zastara.
VSL sodba II Cp 305/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker so tožniki svojo pravico utemeljevali na originalni pridobitvi, namesto na obstoju obligacijskega razmerja, ki bi terjalo izstavitev zemljiškoknjižne listine.
VSL sodba in sklep II Cp 4337/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine je v primeru originarnega pridobivanja služnosti neutemeljen, saj je za vknjižbo zadostna ugotovitvena sodba.
VSL sodba I Cp 1506/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnik ni zatrjeval obstoja zavezovalnega pravnega posla, ki bi bil podlaga za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
VSK sodba I Cp 1234/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice, ker je stanovanje kupil od nelastnika, ki ni imel razpolagalne pravice.
VSK sodba I Cp 322/2004 — Višje sodišče v Kopru