zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Sentenca
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine je utemeljen, kadar je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, saj je takšna listina nujna za zagotovitev načela pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in s tem za učinkovit vpis pridobljene pravice v zemljiško knjigo. Kadar pa je tožena stranka, ki je dolžna izpolniti obveznost iz naslova originarne pridobitve lastninske pravice, hkrati že vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben, saj sodna odločba neposredno nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo (40. člen ZZK-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bil zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine stvarnopravne narave in zato nezastarljiv.
VSL sodba II Cp 2614/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 350. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ker pravni posel še ni bil odobren s strani upravne enote, kar je procesna ovira za vpis v zemljiško knjigo.
VSL sodba II Cp 293/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevki za sodelovanje v geodetskih postopkih in izstavitev listine izvirajo iz dogovora o delitvi solastnine, kar jih opredeljuje kot obligacijskopravne.
VSL sodba in sklep II Cp 1665/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino, ki je del skupnega premoženja, ker se vpis lastninske pravice opravi neposredno na podlagi sodbe.
VSL sodba I Cp 3724/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zoper tretjo osebo (ki ni bila stranka v razmerju originarne pridobitve) nujen zaradi spoštovanja načela pravnega prednika pri vknjižbi lastninske pravice.
Sodba II Ips 856/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik za utemeljenost zahtevka izkazati izpolnitev pogojev za promet s kmetijskimi zemljišči, če je predmet spora takšno zemljišče.
VSL sklep II Cp 568/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni mogla zahtevati vknjižbe lastninske pravice na parceli, ki ni bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, brez predhodnega izpodbijanja pogodbe zaradi zmote o predmetu.
VSC sodba Cp 487/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ni mogla uveljavljati ničnosti privolitve tretje osebe, saj je do sklenitve pogodbe prišlo zaradi njenih lastnih neresničnih navedb, hkrati pa je bila tožba ocenjena kot nesklepčna zaradi pomanjkanja pravnega naslova.
Sodba II Ips 483/2002 — Vrhovno sodišče