zakonita subrogacija
Sentenca
Zakonita subrogacija nastopi po samem zakonu v trenutku, ko obveznost izpolni oseba, ki ima pri tem pravni interes. S tem preidejo na izpolnitelja upnikova terjatev in vse pripadajoče stranske pravice. Če do izpolnitve obveznosti s strani tretje osebe ne pride, pogoji za zakonito subrogacijo niso izpolnjeni in prvotni upnik ohrani svojo aktivno legitimacijo.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o javnih skladih (ZJS-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o društvih (ZDru)
- Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP)
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je kot zastavitelj s plačilom dolga vstopil v pravice upnika, zato je ugotovitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika utemeljen, kljub predhodnemu odpustu obveznosti.
VSL Sodba I Cp 1902/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost neposredne nevarnosti izvršbe na nepremičnine ne izključuje obstoja pravnega interesa za zakonsko subrogacijo.
VSL Sodba II Cp 510/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 275. člen -
Tožnica je imela pravni interes za poplačilo kredita, ker je bila za zavarovanje toženčevega dolga obremenjena njena nepremičnina, s čimer je preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku.
VSL Sodba I Cp 775/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za uveljavitev subrogacije nujno predhodno obvestilo dolžniku o odstopu od kreditne pogodbe.
VSL Sodba I Cp 1957/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da želja tožnika po ohranitvi poslovnih odnosov z avstrijsko družbo sama po sebi ne predstavlja pravnega interesa v smislu 275. člena OZ.
VSL Sodba in sklep I Cpg 459/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila v konkretnem primeru napačno uporabljena kvalifikacija zakonite cesije, saj je šlo za razmerje, kjer je imel upnik neposreden zahtevek do izdajatelja garancije.
VSL Sodba in sklep I Cp 1360/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1012. člen OZ · 1019. člen OZ · 1019. člen, odstavek 3 OZ · 1033. člen OZ · 275. člen OZ · 276. člen OZ · 276. člen, odstavek 1 ZJS-1 · 23. člen ZJS-1 · 23. člen, odstavek 3 ZJS-1 · 30. člen ZJS-1 · 30. člen, odstavek 1 ZOR · 1083. člen ZOR · 1083. člen, odstavek 1 ZPOP · 16. člen ZPOP · 17. člen -
V konkretnem primeru gre za vstop Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS v položaj otroka kot upnika pri izterjavi nadomestila preživnine.
VSL Sklep III Ip 1333/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 275. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 OZ · 418. člen OZ · 418. člen, odstavek 1 OZ · 419. člen OZ · 419. člen, odstavek 1 OZ · 419. člen, odstavek 2 ZIZ · 17. člen ZIZ · 17. člen, odstavek 1 ZIZ · 21. člen ZIZ · 21. člen, odstavek 1 ZJSRS · 28. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 -
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da do zakonite subrogacije ni prišlo, ker zavarovalnica ni izpolnila obveznosti, zato je aktivna legitimacija ostala na strani tožeče stranke.
VSL Sodba II Cp 557/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da realni dolžnik, ki izpolni obveznost osebnega dolžnika, s subrogacijo pridobi zavarovano terjatev skupaj z vsemi njenimi zavarovanji.
VSL sklep I Cp 1944/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo upravičenost tožnice do izterjave terjatve na podlagi zakonite subrogacije po izplačilu zavarovalnine.
VSL sodba I Cp 1408/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upravnik stavbe ima pravni interes za plačilo obratovalnih stroškov namesto etažnih lastnikov, da prepreči prekinitev dobav in nastanek škode, s čimer vstopi v pravice dobavitelja na podlagi zakonite subrogacije.
VSL sodba II Cpg 567/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zavarovalnica, ki je poravnala dolžnikove obveznosti do banke iz kreditne pogodbe, vstopila v položaj upnika na podlagi zakonite subrogacije, ne glede na obstoj ali obliko cesijske pogodbe.
VSL sodba I Cp 2070/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da ima hipotekarni dolžnik, ki izpolni obveznost, da bi preprečil izvršbo na svojo nepremičnino, regresni zahtevek proti glavnemu dolžniku na podlagi instituta zakonite subrogacije.
VSL sodba I Cp 4605/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za prehod preživninske terjatve na Javni jamstveni in preživninski sklad RS, pri čemer je sodišče poudarilo, da subrogacija ne spremeni narave terjatve kot preživninske.
VSK sklep I Ip 604/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev ne začne teči znova z dnem subrogacije, temveč se nadaljuje od trenutka, ko je začel teči za oškodovanca.
Sodba III Ips 245/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravni interes za izpolnitev obveznosti hipotekarnemu dolžniku, čigar nepremičnina je bila obremenjena za zavarovanje dolžnikovega dolga.
Sodba II Ips 13/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je poleg zakonite subrogacije mogoč tudi prenos terjatve s cesijo, pri čemer za veljavnost cedirane terjatve ni nujno dokazovati dejanskega plačila škode, če je prenos opravljen na podlagi cesijske izjave.
VSK sodba in sklep I Cp 266/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da plačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice v korist posojilodajalca povzroči prehod terjatve na zavarovalnico, dolžnik pa s sklenitvijo zavarovanja ni prost svoje obveznosti iz posojilne pogodbe.
Sodba II Ips 43/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je kot hipotekarni dolžnik dejansko izpolnila obveznost glavnega dolžnika, zato zakonska subrogacija ni nastopila.
VSL sodba I Cpg 273/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je tožeča stranka s plačilom zavarovalne premije vstopila v položaj upnika (banke) na podlagi zakonite subrogacije.
Sodba II Ips 147/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da mora dolžnik, ki uveljavlja ugovor pridobljene koristi v zvezi z nastalo škodo (compensatio lucri cum damno), takšen ugovor obrazložiti in dokazati obstoj koristi.
Sodba II Ips 121/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila v primeru izplačila zavarovalnine za neplačano kupnino podana zakonita subrogacija in da predložena potrditev izplačila zadostuje za dokumentarno izvršbo.
VSM sklep Cpg 767/94 — Višje sodišče v Mariboru