zakonske zamudne obresti pri pokojninskih dajatvah
Sentenca
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pride v zamudo z izplačilom dajatve, če le-te ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva (197. člen ZPIZ-2). V primerih, ko je bila prvotna odločba napačna in je bila v sodnem postopku odpravljena ali spremenjena, se pravna praznina glede zamude zapolni z analogno uporabo 197. člena ZPIZ-2 v povezavi s splošnimi pravili obligacijskega prava o zamudi dolžnika (378. člen OZ). Zamudne obresti v takšnih primerih tečejo od trenutka, ko bi morala biti dajatev izplačana na podlagi pravilne in zakonite odločbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je uporabilo analogijo 197. člena ZPIZ-2 za primere, ko denarna dajatev v upravnem postopku sprva ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, nato pa je bila pravica priznana v sodnem postopku.
VDSS Sodba Psp 263/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 197. člen -
Sodišče je razjasnilo, da 197. člen ZPIZ-2 ne ureja situacij, ko je upravni organ v zmoti glede samega priznanja pravice ali njene višine, zato je treba pravno praznino zapolniti z uporabo OZ.
VDSS Sodba Psp 111/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do zakonskih zamudnih obresti od razlike med že izplačanim dodatkom za pomoč in postrežbo ter na novo dosojenim višjim zneskom, pri čemer je kot začetek zamude štelo potek 60-dnevnega roka od vročitve prvostopenjskega akta.
VDSS Sodba Psp 47/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je uporabilo argument analogije (a simili ad simile) za primere, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku.
VDSS Sodba Psp 141/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je uporabilo analogijo za priznanje obresti v primerih, ko je bila pokojnina za nazaj priznana šele na podlagi sodne odločbe, čeprav ZPIZ-2 takšnega primera izrecno ne ureja.
VDSS Sodba Psp 536/2016 — Višje delovno in socialno sodišče