zakonski pobot v stečajnem postopku
Sentenca
Terjatve med stečajnim dolžnikom in upnikom, ki obstajajo ob začetku stečajnega postopka, se z začetkom tega postopka po samem zakonu štejejo za pobotane, če niso podane zakonske izjeme (261. člen ZFPPIPP). Ker nastopi pobot po samem zakonu, takšne terjatve niso predmet prijave v stečajnem postopku. Sodišče v pravdnem postopku o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljene terjatve ne odloča, prav tako ne izreka pobota, saj je ta nastopil ex lege.
Iz posameznih sodb
-
V primeru sekundarnega stečajnega postopka se pravne posledice glede pobotanja terjatev presojajo po pravu države, v kateri teče postopek (lex fori concursus).
VSRS Sodba III Ips 71/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za ugotavljanje pogojev pobota po 261. členu ZFPPIPP ne uporabljajo smiselno pogoji iz 311. člena OZ, saj je stečajna ureditev pobota širša in neodvisna od splošnih civilnopravnih pogojev.
VSK sodba in sklep Cpg 189/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrglo pobotni ugovor, ker ni upoštevalo avtomatičnega učinka zakonskega pobota po 261. členu ZFPPIPP.
VSK sklep Cpg 173/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je zaradi nastopa zakonskega pobota z začetkom stečaja dokazovanje o podani pobotni izjavi postalo odveč.
VSL sodba I Cpg 1220/99 — Višje sodišče v Ljubljani