zakupno razmerje
Sentenca
Zakupno razmerje je obligacijsko razmerje, v katerem zakupodajalec prepusti zakupniku določeno stvar v uporabo, zakupnik pa se zaveže plačevati zakupnino. Če posebni predpisi ne urejajo vsebine ali prenehanja zakupnega razmerja, se za presojo pravic in obveznosti pogodbenih strank neposredno uporabljajo splošne določbe obligacijskega prava o zakupu (XI. poglavje ZOR). Prenehanje zakupa ne nastopi avtomatično zgolj zaradi dejanske izselitve zakupnika iz prostorov, temveč mora biti utemeljeno na zakonu ali pogodbenih določilih.
Iz posameznih sodb
-
Toženčevo stališče o ničnosti pogodbe o začasnem zakupu je bilo zavrnjeno, saj je bila možnost take pogodbe predvidena z Zakonom o sredstvih in financiranju JLA.
Sodba II Ips 727/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je s smrtjo uživalke prenehalo breme užitka na nepremičnini, s čimer je odpadla podlaga za obstoj prvotnega najemnega razmerja med tožencem in pokojno uživalko.
Sklep II Ips 617/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izselitev na podlagi ničnega akta o dodelitvi drugega stanovanja sama po sebi ne pomeni prenehanja obstoječega zakupnega razmerja.
Sklep II Ips 676/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med institutom zakupa in stanovanjsko pravico, pri čemer je ugotovilo, da zakupnik na podlagi zakupne pogodbe ne pridobi pravic, ki izvirajo iz stanovanjskega razmerja.
Sodba II Ips 604/94 — Vrhovno sodišče