žalitev sodišča
Sentenca
Žalitev sodišča ali drugih udeležencev postopka po 304. členu ZPP predstavlja kršitev procesne discipline, za katero je mogoče izreči denarno kazen ali odstranitev iz sodne dvorane. Pri presoji žaljivosti se ne upošteva subjektivno prepričanje storilca, temveč objektivni standard, ali je dejanje žaljivo za povprečnega človeka v družbi. Za obstoj prekrška zoper red v postopku mora biti izkazan naklep storilca, da s svojim ravnanjem žali, pri čemer sodišče varuje dostojanstvo postopka in nemoten potek obravnave.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je za kvalifikacijo žalitve odločilen objektiven kriterij žaljivosti v očeh javnosti, ne pa zgolj subjektivno doživljanje ali namen kaznovanega udeleženca.
VSL sklep II Cp 2538/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da nestrinjanje z razlogi sodne odločbe, podano na žaljiv način do sodnika, predstavlja zlorabo procesnih pravic in utemeljuje izrek denarne kazni.
Sklep IX R 1/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru so bile za žaljive ocenjene trditve o favoriziranju krivice in kriminala ter o odločanju po neznanih kriterijih in interesih, ne da bi sodišče prebralo celotno zadevo.
Sklep II R 118/2000 — Vrhovno sodišče