žalitev sodišča v vlogi
Sentenca
Žalitev sodišča, stranke ali drugega udeleženca v vlogi predstavlja procesno kršitev, ki jo sodišče sankcionira z denarno kaznijo v okviru ukrepov za zagotovitev procesne discipline in urejenega teka postopka (109. člen ZPP). Za obstoj kršitve mora biti izkazano, da izjave v vlogi nimajo stvarne povezave z vsebino pravnega varstva in so podane z namenom diskreditacije ali žaljenja sodne veje oblasti. Ustavna pravica do izjave (22. člen URS) ne zajema pravice do uporabe žaljivih izrazov, ki rušijo avtoriteto sodišča.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da kritika sodstva kot celote v vlogi z omejenim krogom bralcev, ob hkratnem distanciranju stranke od spornih izrazov, prevlada nad varovanjem avtoritete sodstva.
VSRS Sklep Cp 12/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da mora biti kritika sodnega dela izražena na dostojen način, sicer se vloga šteje za žaljivo in terja izrek denarne kazni.
UPRS sodba in sklep I U 52/2017 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da očitki o nepoznavanju temeljnega nauka o pravu in primerjave s študenti prvega letnika, podani v žaljivem tonu, presegajo meje dopustne strokovne kritike in predstavljajo žalitev sodišča.
VSRS Sklep Cpg 10/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
Pooblaščenec je v vlogi uporabil besede, ki so pomenile osebno obračunavanje s sodnico, kar je sodišče ocenilo kot nedopustno žalitev.
VSL sklep I Cpg 1285/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pritožbene navedbe pravnega laika v družinski zadevi, čeprav vsebujejo slabšalno zaznamovane izraze, niso prestopile meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja.
VSRS Sklep Cp 16/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot žaljive ocenilo navedbe odvetnika, da sodišče pri odločanju zasleduje lastne interese po potrditvi sodbe in deluje iz koristoljubja (zaslužkarstva).
VSRS sklep Cp 8/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo kazen, ker ostre navedbe o ravnanju sodišča v konkretnem primeru niso presegle meje dopustne kritike, saj so bile podane v okviru prizadevanj za obrambo pravic stranke v pritožbenem postopku.
VSRS sklep Cp 4/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da so bile navedbe o zlorabi pooblastil, potvarjanju dejstev in osebni nesposobnosti sodnice, ki jih je podala oseba, ki sploh ni bila stranka postopka, izključno žaljive in brez procesnega pomena.
VSL sklep IV Cp 560/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot žaljive ocenilo navedbe pooblaščenke, da sodnica pri odločanju zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe in deluje iz želje po zaslužkarstvu.
VSL sklep I Cp 3540/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi so bili očitki o pristranskosti in koruptivnosti sodnice brez stvarne podlage v pritožbi ocenjeni kot žalitev sodišča, saj stranka ni uporabila procesne poti izločitve sodnika.
VSRS sklep Cpg 1/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti kritika sodnikovega ravnanja podana brez osebnih napadov, tudi kadar odvetnik opozarja na domnevno nekorektno vodenje postopka.
VSL sklep II Cp 200/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot objektivno žaljivo ocenilo izjavo stranke, da gre za 'sodni gnili sistem', saj je takšna navedba presegla meje dopustne kritike in predstavljala negativno vrednostno oceno dela sodišča.
VSL sklep I Cp 2540/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je za žaljive ocenilo očitke o podkupovanju in diskreditacijo strokovnosti sodnice ter sodišča.
VDSS sklep Psp 399/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot žalitev opredelilo označevanje sodišča za "leglo korupcije in kriminala" ter očitke sodniku o zlorabi položaja, zavestnem laganju in odtujitvi zemljišča v vlogi za izločitev.
VSL sklep IV Cp 2057/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo denarno kazen, ker so bile sporne navedbe odvetnika vsebinsko povezane z argumentacijo glede začasne odredbe in niso presegale meje dopustne pravne polemike.
VSL sklep IV Cp 1121/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot žaljive ocenilo navedbe stranke, ki so sodnico označile za nesposobno, podkupljivo in vpleteno v goljufanje, pri čemer je stranka sodnico pozvala k opustitvi dela.
Sklep Cp 2/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo argumentacijo, da lahko literarna ali umetniška podzvrst besedila opraviči žaljive očitke o miselnih procesih sodnika in sodišča.
Sklep Cp 11/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot žaljivo ocenilo vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče začasno odredbo izdalo zaradi lastne varnosti in zaščite, s čimer je sodstvu pripisalo neprofesionalnost in neustavnost.
VSL sklep IV Cp 1834/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
Sodišče je presodilo, da pavšalni očitki o nepoštenosti, koruptivnosti in malomarnosti sodnikov, ki nimajo zveze z vsebino pritožbe, utemeljujejo izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča.
Sklep Cp 1/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da pritožnik zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov ni uveljavljal pravnih razlogov, temveč je rušil zaupanje v sodni sistem.
Sklep Cpg 3/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da očitki o neizobraženosti, nepismenosti, zlorabi pravic, pristranskosti in koruptivnosti sodnika presegajo mejo dopustne kritike.
VSL sklep II Cp 123/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bile pritožnikove navedbe o koruptnosti države in nesposobnosti sodstva žaljive obdolžitve, ki presegajo meje dopustne kritike in utemeljujejo izrek denarne kazni.
Sklep Cp 21/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila denarna kazen izrečena zaradi pritožbenih navedb, v katerih je stranka sodnike označila za nesposobne in jim očitala goljufijo pri določitvi vrednosti nepremičnine.
Sklep Cp 20/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na stisko ali nezadovoljstvo z delom sodišča ne opravičuje uporabe žaljivih izrazov, ki so po vsebini neprimerni za pravno argumentacijo.
Sklep Cp 19/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je očitek sodišču o storitvi kaznivega dejanja nesposobnosti in namernega zavlačevanja postopka objektivno žaljiv in utemeljuje izrek denarne kazni.
Sklep Cp 23/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da pooblaščenec s svojimi navedbami v vlogi ni zgolj kritiziral odločbe, temveč je presegel meje dostojnosti, s čimer je utemeljil izrek denarne kazni.
VSK sklep Cp 25/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Stranka je bila kaznovana zaradi žaljivih navedb v pritožbi, v katerih je sodnikom očitala samovoljo, nezakonitost in koruptivno ravnanje.
Sklep Cp 19/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče ocenilo, da so bili zapisi v pritožbi, ki so omalovaževali postopek in sodnico, zunaj okvira relevantnih navedb za pritožbo zoper sklep o motenju posesti.
Sklep Cp 1/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je tožnik v predlogu za izločitev sodnikov uporabil žaljive navedbe o pomanjkanju morale in znanja matematike, kar je preseglo meje dopustne kritike.
Sklep Cp 11/2002 — Vrhovno sodišče
-
V predmetni zadevi je bila denarna kazen izrečena zaradi žaljivih navedb o sodnici kot orodju interesov in označitve sodišča kot 'family shop', kar presega meje dovoljenega izražanja.
Sklep Cpg 5/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila žalitev podana z neposredno primerjavo sodnice z nacistično organizacijo Gestapo, kar je sodišče opredelilo kot izrazito žaljivo in zaničevalno ravnanje.
Sklep Cp 7/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so bile za žaljive ocenjene trditve o nestrokovnosti sodnikov in sodnega osebja, njihovih dohodkih ter osebna diskreditacija avtorja sodnega akta.
Sklep Cp 4/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot žaljiv očitek opredelilo trditev stranke, da sodnik opravlja funkcijo v okviru organiziranega kriminala, in poudarilo, da takšna izjava presega meje resne kritike.
Sklep Cp 9/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila denarna kazen izrečena zaradi žaljivih ocen dela in osebnosti sodnikov, ki so po presoji sodišča izničevale dostojanstvo in ugled sodne veje oblasti.
Sklep VIII R 10/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da pritožnikovo izražanje ni bilo zgolj 'trdo', temveč je vsebovalo neposredne žaljivke, ki niso bile v nobeni zvezi z odločitvijo sodišča.
Sklep Cp 7/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bila žalitev podana s strani pravnega strokovnjaka in odvetnika, ki je zavezan k spoštovanju poklicne etike in primernemu izražanju v vlogah.
Sklep I R 73/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se izraz 'pravdno sodišče' v kontekstu kaznovanja za žalitev ne omejuje zgolj na sodišče prve stopnje, temveč zajema vsako sodišče, ki v postopku odloča o pravnih sredstvih.
Sklep III R 18/98 — Vrhovno sodišče