žaljiva izjava v sodnem postopku
Sentenca
Žaljiva izjava, ki opravičuje izrek denarne kazni (109. člen ZPP), pomeni izražanje prezira ali osebne napade na sodnika ali udeležence postopka, ki nimajo stvarne zveze z odločitvijo v konkretni zadevi. Pri presoji žaljivosti je treba upoštevati ustavno pravico do izjavljanja pred sodiščem (22. člen URS), kar zahteva sorazmerno stopnjo tolerance, vendar ob hkratnem varovanju avtoritete sodstva in zaupanja v sodno vejo oblasti. Za kaznovanje mora biti izkazan zaničevalni namen oziroma neupravičen osebni napad, ki presega meje dopustne kritike sodnega dela.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da vrednostna ocena dela sodnice, podana v kontekstu konkretne zadeve, ne predstavlja nujno žaljive izjave, če ni izkazan zaničevalni namen in če izjava ni zgolj pavšalen osebni napad.
VSL sklep II Cp 361/2011 — Višje sodišče v Ljubljani