žaljiva obdolžitev
Sentenca
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve (160. člen KZ-1) stori, kdor o kom trdi ali raznaša dejstva, ki lahko škodujejo njegovi časti ali dobremu imenu. Za obstoj kaznivega dejanja je ključna vsebina zatrjevanih dejstev in njihov vpliv na ugled oškodovanca. Sodišče mora pri presoji upoštevati tudi morebitne razloge za izključitev protipravnosti, ki so določeni v četrtem in petem odstavku 160. člena KZ-1, ter v sodbi jasno opredeliti, katera dejstva so bila predmet trditev in na koga so se nanašala.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da navedbe o vpletenosti v mednarodno preiskavo pranja denarja v kontekstu domneve ter informacija o prepovedi vstopa v državo niso imele narave afirmativnih trditev, ki bi objektivno škodovale časti oškodovanca.
VSL Sklep II Kp 57894/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obdolženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v zaničevanje, temveč v varstvo upravičenih koristi, zato dejanje ni bilo opredeljeno kot žaljiva obdolžitev, temveč kot razžalitev oziroma oproščeno dejanje.
VSM Sodba II Kp 3531/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen, odstavek 2 URS · 39. člen ZKP · 356. člen ZKP · 356. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 7 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 ZKP · 371. člen, odstavek 2 -
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zavrnilo dokazne predloge obdolženke, s katerimi je ta želela dokazati resničnost svojih trditev v postopku za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.
VSRS Sodba I Ips 57835/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo absolutne javne osebe zaradi svojega statusa izkazovati najvišjo stopnjo strpnosti do ostrih kritik, tudi če so te izražene v obliki negativnih oznak.
VSL Sodba II Kp 37003/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se sklicevanje na resničnost dejstev pri obrambi zoper očitke žaljive obdolžitve presoja po vsebini in kontekstu, ne glede na odsotnost formalne izrecne navedbe obdolženca.
VSL Sodba VII Kp 81/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da novinarsko poročanje o finančni aferi in stečajih pravnih oseb, čeprav vsebuje negativne konotacije, ne dosega praga sramotilne izjave, ki bi bila objektivno sposobna škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca.
VSL Sklep II Kp 8587/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da telefonski pogovor med prijateljema ne predstavlja storitve kaznivega dejanja z drugim sredstvom javnega obveščanja, saj v opisu dejanja ni bilo izkazano, da je šlo za intervju oziroma da je bila izjava podana z namenom javne objave.
VSL Sklep II Kp 13085/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe natančno navesti, katera dejstva je obdolženec trdil ali raznašal, saj je sicer nemogoče preveriti obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja in morebitnih razlogov za izključitev protipravnosti.
VSM Sklep IV Kp 1359/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se namen zaničevanja kot izključitveni razlog za kaznivost presoja šele, ko je uspešno izveden dokaz resničnosti trditve v okviru postopka za žaljivo obdolžitev.
VSC Sodba II Kp 40443/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Prijava domnevnega mučenja živali pristojnim institucijam v dobri veri, da gre za resnične kršitve, ne predstavlja kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.
VSK sodba II Kp 9522/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila v bistvenem dokazana resničnost trditev, zato obtoženec ni storil očitanega kaznivega dejanja.
VSL sodba II Kp 45230/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 159. člen KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 4 URS · 39. člen URS · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 299. člen ZKP · 299. člen, odstavek 2 ZKP · 329. člen ZKP · 329. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 391. člen -
Sodišče je oprostilo novinarko, ker je ugotovilo, da je imela utemeljen razlog za verjetje v resničnost objavljenih informacij in da prispevek ni bil usmerjen v zaničevanje oškodovancev.
VSL sodba II Kp 30388/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zagovornik, ki na tiskovni konferenci opozori na neresničnost dokaznega vira v obtožnem predlogu, ne stori kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, saj takšno ravnanje nima namena zaničevanja.
VSL sodba II Kp 10099/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obtoženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih trditev zaradi obstoja javno dostopnih seznamov in izpovedb prič, kar izključuje kazensko odgovornost.
VSL sodba II Kp 80163/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba besede „sumim“ v konkretni izjavi ne predstavlja brezpogojne trditve o dejstvu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.
VSL sodba II Kp 27676/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obtoženka je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega, ker je informacije pridobila od virov, ki so se v preteklosti že izkazali za verodostojne.
VSL sodba II Kp 12418/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen obsojenčeve subjektivne zavesti in utemeljenega razloga za verjetje v resničnost trditev pri presoji krivde za žaljivo obdolžitev.
Sodba I Ips 61800/2010-63 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ · 169. člen KZ · 171. člen KZ · 171. člen, odstavek 1 KZ · 171. člen, odstavek 4 KZ · 171. člen, odstavek 6 KZ · 178. člen KZ · 178. člen, odstavek 2 ZKP · 344. člen ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je obravnavalo žaljive obdolžitve, ki so bile izrečene v pisni vlogi, naslovljeni na državni organ.
VSM sodba IV Kp 24324/2010 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 171. člen KZ-1 · 171. člen, odstavek 1 KZ-1 · 171. člen, odstavek 4 KZ-1 · 178. člen KZ-1 · 178. člen, odstavek 2 KZ-1 · 288. člen KZ-1 · 288. člen, odstavek 1 KZ-1 · 47. člen KZ-1 · 47. člen, odstavek 2 KZ-1 · 47. člen, odstavek 2, točka 2 KZ-1 · 50. člen ZKP · 300. člen ZKP · 357. člen ZKP · 357. člen, odstavek 1 ZKP · 357. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 369. člen ZKP · 369. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 383. člen ZKP · 386. člen ZKP · 391. člen ZKP · 394. člen ZKP · 394. člen, odstavek 1 ZKP · 52. člen ZKP · 52. člen, odstavek 1 ZKP · 65. člen ZKP · 65. člen, odstavek 1 ZKP · 92. člen ZKP · 92. člen, odstavek 2 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 1 ZKP · 98. člen ZKP · 98. člen, odstavek 2 ZKP · v pravni podlagi ni navedena št. člena ! -
Sodišče je poudarilo, da mora sodišče pri preverjanju resničnosti trditev v okviru kaznivega dejanja žaljive obdolžitve izvajati dokaze, ki so relevantni za ugovor resničnosti.
Sodba I Ips 17976/2010-87 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za označitev osebe kot 'poveljnice srbske pete kolone' na spletnem blogu.
VSL sodba I Cp 3037/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno ugotavljati resničnost obdolženčevih navedb o resničnosti trditev, tudi če je dokazno breme sicer na strani obdolženca.
Sodba I Ips 27/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravice obrambe, ker je zavrnilo dokazne predloge obdolženca, s katerimi je želel dokazovati resničnost svojih trditev o naročilu umora, ki so bile podlaga za očitek žaljive obdolžitve.
Sodba I Ips 399/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objava arhivskega gradiva v medijih v okviru novinarskega poročanja o zgodovinskih dogodkih ne pomeni protipravnega raznašanja neresničnih trditev, saj gre za legitimno uresničevanje svobode tiska.
Sodba I Ips 187/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da očitki o napačnem informiranju izvršnega sveta in nerazumljivem mnenju niso bili dovolj konkretizirani, da bi dosegli prag kaznivosti za žaljivo obdolžitev.
Sodba I Ips 85/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženca o resničnosti trditev, saj je od te ugotovitve odvisna pravna kvalifikacija med žaljivo obdolžitvijo in razžalitvijo.
VSL sklep I Kp 337/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno presodilo, da odsotnost pravnomočne sodbe v zvezi z vloženim obtožnim aktom avtomatično izključuje obtoženčevo utemeljeno verjetje v resničnost izjav, podanih medijem.
VSL sklep I Kp 713/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženega novinarja, ker je ugotovilo, da je bil članek o preteklosti zasebnega tožilca napisan objektivno in profesionalno, kljub žaljivi vsebini navedb.
VSL sodba I Kp 169/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izjava, podana pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ne postane žaljiva obdolžitev, storjena s sredstvi javnega obveščanja, zgolj zato, ker jo kasneje v poročilu povzame in objavi novinar.
VSL sklep I Kp 45/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo žaljivo obdolžitev od razžalitve na podlagi vsebine očitka: trditev o dejstvu (žaljiva obdolžitev) nasproti vrednostni sodbi (razžalitev).
VSK sodba Kp 224/95 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da vprašanje 'gospa M., kako je bilo, ko so se gume rezale' v kontekstu znanega spora o poškodovanju pnevmatik vsebuje jasno trditev o storilstvu.
VSL sodba Kp 1356/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kritika obnašanja organizacije v tisku, za katero je imel obdolženec razloge verjeti v resničnost, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.
VSL sodba Kp 699/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za posredovanje informacije policistu, ki ga je obdolženec poznal in mu zaupal, z namenom preveritve suma kaznivega dejanja, kar izključuje kaznivost dejanja.
VSK sklep Kp 122/93 — Višje sodišče v Kopru